DL: Skeleti v Črnomlju zavlekli izkopavanja

16.2.2019 | 13:30

Ob cerkvi sv. Petra je bilo do začetka 19. stol. pokopališče, ki se je širilo, kot so ugotovili pri izkopavanjih, na vse strani. (Foto: M. B. J.)

Čeprav se morda komu zdi drugače, črnomaljsko mestno jedro arheološko ni preveč raziskano. Intenzivnejša izkopavanja so bila v preteklosti na Trgu svobode in pri cerkvi sv. Duha, v Ulici Mirna Jarca in Na utrdbah pa manjša sondiranja. A povsod so pod asfaltom naleteli na arheološke najdbe.

V letošnjih izkopavanjih, ki jih vodita Slobodan Olić in Alenka Jovanović, so se lotili raziskovanja v Ulici Lojzeta Fabjana in Ulici Mirana Jarca. Logistično je delo zelo zahtevno, saj so kljub prekopanim ulicam morali zagotoviti dostop do bivališč in javnih ustanov. Izkopavanja so načrtovali v štirih etapah, a se je v realnosti zasukalo drugače, saj so se pri župnijski cerkvi sv. Petra zaradi izjemnih najdb in globine zavlekla. Kot je v okviru Neobičajnih vedenj, ki jih pripravljata Mestna muzejska zbirka Črnomelj in RIC Bela krajina, povedala univ. dipl. arheologinja Alenka Jovanović, so bili nekateri predeli v obeh ulicah zaradi napeljave vodovoda in kanalizacije že predhodno močno prekopani, zato so bile arheološke najdbe skromne.

V Ulici Lojzeta Fabjana so odkrili ostaline starejše ceste, ostaline iz pozne antike in ostanke objekta, ki je stal tam še v prvi polovici 19. stoletja, ne vedo, od kdaj. V Ulici Mirana Jarca pa so našli le posamezne ostanke iz pozne antike, zgodnjega srednjega veka, konca srednjega veka in začetka novega veka.

Drugače je bilo ob cerkvi sv. Petra, kjer so naleteli na skeletne pokope. Zadnji pokop je bil leta 1806, najstarejši grobovi pa so iz 14. ali začetka 15. stoletja. Torej so se tam na zelo majhnem prostoru Črnomaljci pokopavali nekaj stoletij. Predvideli so, da bodo izkopali približno 30 skeletov, a so jih kar 260, vendar se pri tej številki očitno ne bo končalo. Kot je dejala Jovanovićeva, se je pokopališče širilo na vse strani, skeleti pa so bili ne le drug ob drugem, ampak tudi drug na drugem. Stroka je sicer pričakovala, da bodo odkrili staroslovanske grobove iz 7. do 9. stoletja, kot se je to zgodilo na drugi strani cerkve.

Večina grobov je brez pridatkov. Našli pa so tudi predmete, povezane s krščanstvom, kot so svetinjice, križci, nekaj rožnih vencev, kar precej prstanov in le eno bronasto sponko s čevlja. »Odkrili smo tudi sledi neobičajnega pokopa. Zdi se, kot bi šlo za sekundarni pokop in bi bile kosti zložene v zaboj. Očitno pa so to ostanki pomembne osebe, saj je bilo ob kosteh več kot 40 bronastih gumbov, svetinjica in morda celo ostanki molitvenika,« je povedala Jovanovićeva. Ugotovili so tudi, da je bilo pokopališče vsaj trikrat temeljito reorganizirano, kar pomeni, da je bil na tistem območju prvotni nivo tal vsaj dva metra nižji. Odkrili so tudi mogočni zid oz. več zidov, ki so bili gotovo zgrajeni pred 18. stoletjem, sezidali pa so jih, ko je že bilo pokopališče, saj presekajo nekatere grobove. K zidu, ki je lep, so prislonili grdo gradnjo, očitno narejeno zelo na hitro po 15. stoletju.

Po besedah Jovanovićeve jih čaka še ena etapa, če bo primerno vreme. Sicer pa je zdaj čas za interpretacijo najdenih predmetov. V stroki se bodo morali dogovoriti tudi, kam z najdenimi skeleti.

Članek je bil objavljen v 50. številki Dolenjskega lista 13. decembra 2018

M. Bezek Jakše