DL: Ekološka kmetija Kastelic - Razvili so tri delovna mesta

10.2.2019 | 19:00

Alojz Kastelic (levo) je kmetijo letos spomladi predal najmlajšemu sinu Jaki.

Mladi gospodar Jaka v trgovinici na domači kmetiji

Močna živinorejska kmetija se je postopoma popolnoma preusmerila v ekološko kmetovanje – Zdaj je glavna dejavnost pridelava jabolk – Tudi žita, zelenjava in krave dojilje – Od pomladi kmetijo vodi mladi gospodar Jaka Kastelic – Načrtujejo namakalno-oroševalni sistem

Kasteličeva kmetija z Malega Vrha pri Mirni Peči je bila še do leta 2000 živinorejska, nato pa se je začela preusmerjati v ekološko gospodarjenje. Izkazalo se je, da je ekološka pridelava odlična poslovna priložnost, kot pravi Jaka Kastelic, od letošnje pomladi mladi prevzemnik družinske kmetije.

Njegov oče Alojz Kastelic, ki s svojimi bogatimi izkušnjami in znanjem najmlajšemu sinu trdno stoji ob strani, ni opustil živinoreje čez noč, saj je bila kmetija odvisna od nje. Družina je prvi ekološki sadovnjak posadila leta 2002 in šele sedem let pozneje, po zasaditvi drugega sadovnjaka, začela ekološko gospodariti na celotni kmetiji, ki danes obsega 29 ha obdelovalne zemlje in še šest ha gozda.

Njena glavna dejavnost je zdaj sadjarstvo, ki mu je postopno dodajala pridelavo žit in zelenjave. Z delovno bolj intenzivnimi panogami je dosegla, da so zdaj kar trije družinski člani redno zaposleni in zavarovani na kmetiji.

VSAK TOPAZ NI EKOLOŠKI

V štirih ha nasadov pridelujejo več sort jabolk, med katerimi je glavna sorta topaz. »Ta je med kupci zdaj zelo priljubljena, a če kupite topaz, to še ne pomeni, da gre za ekološka jabolka, saj se prav te sorte ogromno pridela tudi na konvencionalen način,« pravi Alojz, Jaka pa doda, da se kupci premalo zavedajo, kaj pomeni certifikat o ekološki pridelavi. »Za certifikatom stojijo kontrole, pri čemer ne gre le za papir, temveč tudi analize. Če izdelki in pridelki niso popolnoma brez ostankov nedovoljenih sredstev, ne dobiš certifikata. In tako je tudi prav,« sklene Alojz.

TEŽKA ODLOČITEV

Odločitev za korenit zasuk v dejavnosti kmetije ni bila enostavna, a zakonca Kastelic se danes strinjata, da je bil prvi med razlogi ženina ekološka ozaveščenost, poleg tega pa je kmetiji za živinorejski razvoj primanjkovalo zemlje.

Poleg pridelave jabolk, ki jih sušijo tudi v krhlje in jabolčni čips ter predelajo v kis in sok, še vedno redijo tudi krave dojilje. Imajo luščilec za piro in mlin za žita, zato na kmetiji pridelajo vse od semena do moke in kaš, včasih celo testenin, kar je zagotovilo, da so vse surovine res njihove. »Vedeti je treba, da naše kontrolne organizacije nadzirajo domače pridelovalce, medtem ko morajo pri uvoženem blagu zaupati le certifikatu,« opozori Alojz.

»Ob predaji kmetije sem sinu povedal, da ni ne vem kaj dobil, a dobil je delovno mesto, ki ga lahko izkoristi, ali pa ubere drugo pot,« razkrije oče, medtem ko sin, agronom po izobrazbi, razloži, da ga veseli delo v naravi in da se v klasični službi ni nikoli videl.

KUPCA POGLEDAJO V OČI

Družina Kastelic se pri trženju najbolj zanaša na neposredne stike in zaupanje. Veseli so kupcev, ki se oglasijo na domačiji, kjer imajo ob petkih in sobotah odprto tudi domačo trgovinico, na voljo pa so jim tudi druge dni, če so le doma.

Že od svojih ekoloških začetkov prodajajo v trgovini Kalček, poleg tega so njihova jabolka v zelenih zabojčkih podjetja Čarna, prodajajo zadrugi Jerina in mlekarni Krepko, ki jabolka dostavlja šolam. Tudi sami dobavljajo svoje ekološke pridelke in izdelke šolam in vrtcem v okolici, dostavo pa zagotavljajo tudi drugim kupcem v Novem mestu in Ljubljani, kamor gredo vsak četrtek tudi na tržnico.

Kmetija se ves čas trudi za povezovanje pridelovalcev. Tako se je skupaj s kmetijo Kukenberger iz Dolenjih Ponikev, ki jo tudi vodi mladi prevzemnik, prijavila na razpis za nabavo skupne kmetijske mehanizacije. »Vidim, da lahko z medsebojnim sodelovanjem naredimo veliko več, zato nameravamo še sodelovati, kajti to je edina prava pot,« napoveduje mladi gospodar Jaka. Dodaja, da sodelujejo še v skupini šestih pridelovalcev ekološkega sadja (Spess) in da so se ravno te dni v okviru Zveze društev ekoloških kmetov predstavljali na sejmu Narava-zdravje.

UKANITI NARAVO

Lani jim je tako zagodla narava, da na kmetiji niso obrali niti enega jabolka, letos je letina izjemno obilna in jesenska prodaja zato slaba, a že za drugo leto se po Alojzovi oceni spet kaže slaba letina. Kmetija zato računa na vzajemen odnos s kupci. »Ob slabih letinah poskušamo prihraniti jabolka za naše redne kupce, ti pa lahko ob bogatih letinah jabolka solidarno, kljub veliki ponudbi na trgu, kupijo pri nas,« razmišljata sogovornika.

Naravo skušajo ugnati s protitočnimi mrežami in delno tudi namakanjem, do leta 2020 pa načrtujejo še zaščito proti pozebi, če bodo uspešni na razpisu, ki spodbuja boj proti podnebnim spremembam. »Imamo sicer že koncesijo za črpanje vode iz Temenice, kadar ima dovolj velik vodostaj, zdaj pa bi, če bomo uspešni na razpisu, zgradili 1.000 kubičnih metrov velik zalogovnik vode za namakanje in oroševanje ter potrebno infrastrukturo,« razložita.

Jaka kot mladi prevzemnik meni, da se kmetija razvija v pravi smeri, a ima vseeno široko odprte oči: »Ves čas moraš biti odprt za nove priložnosti in razmišljati še o kakšni alternativni pridelavi, da si pripravljen, če se pojavijo težave v tvoji panogi.«

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2018

Besedilo in fotografije: B. Dušič Gornik