DL: Kmetje bi se širili, a ne dobijo zemlje

19.1.2019 | 13:15

Ilustrativna slika (Foto: M. L. S.)

Na Kočevskem je lastnik skoraj 90 odstotkov vseh zemljišč država, kar ni primer v nobeni drugi občini v Sloveniji, še manj v drugih državah EU – Državo zanima samo najemnina

S 55.500 hektarji, od katerih jih skoraj 90 odst. prekriva gozd, je občina Kočevje po površini največja občina v Sloveniji, v resnici pa, kot pravijo na Kočevskem, ena najmanjših občin. Lastnik skoraj 90 odst. vseh zemljišč je namreč država, kar pa kmetom na Kočevskem povzroča nemalo težav.

»Na Kočevskem je le malo pridelovalcev, ki pri prodaji potrebujejo pomoč. Večina jim sama proda svoje proizvode, večinoma na domu. Pridelovalce zato spodbujamo, naj se širijo in pridelajo več, kar pa na Kočevskem ni mogoče,« na problem opozarja skrbnik zadruge Zakladi Kočevske Andrej Mladenovič. Težava je v tem, da je država lastnik skoraj vseh kmetijskih zemljišč, ki jih sicer daje v najem, a je več kot to, da pobere najemnino, ne zanima. Tako, kot pravi Mladenovič, potrjujejo pa tudi na občini Kočevje, ni v nobeni drugi občini v Sloveniji, še manj v drugih državah EU.

VEDNO MANJ ŽIVINE

Zaradi okoli 1.700 mm padavin, rjavih karbonatnih tal s plitko prstjo, polno apnenca, in drugih naravnih danosti je Kočevska primerna za živinorejsko proizvodnjo, pašo goveda in drobnice ter pridelavo voluminozne krme za potrebe živine, ki jo gojijo. Te pa je vedno manj.

Podjetje Go-Ko, Govedoreja, d.o.o, ki ima po podatkih strokovne službe občine Kočevje v najemu malo manj kot 1.700 ha skladovih kmetijskih zemljišč na Kočevskem, je denimo stalež molznih krav, ki jih je bilo včasih na Kočevskem okoli 2 tisoč, znižalo s 1.400 na 840, kar pomeni, da zdaj potrebujejo manj krme. Obrat v Livoldu, kjer so imeli okoli 300 krav, so zaprli, tamkajšnjo zemljo pa sedaj uporabljajo za pridobivanje subvencij. Prav to pa je tudi težava, na katero opozarjajo kočevski kmetje. V sosednji vasi Mozelj je namreč mlad perspektiven kmet Rok Rijavec, ki ima edino klavnico v kočevski občini in bi se rad širil, vendar pa zemlje ne more dobiti. In to čeprav, kot pravijo na občini Kočevje, podjetje Go-Ko s krmo iz Livolda ne more doseči tako visoke kvalitete krme, kot jo potrebujejo za svoje krave. Te namreč dajejo najboljše mleko v Sloveniji, ki gre v celoti v izvoz. Prej so imeli 9 milijonov litrov mleka na leto, sedaj, čeprav so stalež živine zmanjšali, pa jih imajo 7 milijonov, kar pomeni, da dosegajo skoraj 10 tisoč litrov mleka po kravi. »Podjetje vlaga vse v kvalitetno strokovno pridelavo, nič pa v infrastrukturo,« opozarjajo na občini še na eno težavo. Po podatkih občine Kočevje je sicer 99 odst. krme, s katero hrani živino Go-Ko, pridelane na Kočevskem, in sicer skoraj ekološko.

POLOVICA ZARAŠČENE

V občini Kočevje je okoli 8 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, od katerih pa jih je 4 tisoč zaraščenih in pravzaprav niso več kmetijska zemljišča. Orne zemlje je po podatkih občinske strokovne službe, zadolžene za kmetijstvo na občini Kočevje, do tisoč hektarjev. »Preorane pa je še manj, med 600 in 700 hektarji, saj se orje glede na potrebe živali, ki jih tu gojijo,« pravijo. Praktično vso orno zemljo na Kočevskem ima Go-Ko, ki orje, kot pravijo, 250 ha za koruzo, 50 ha za žita in 300 ha za detelje in travne mešanice. Poleg malo manj kot 1.700 hektarjev zemljišč, ki jih ima v najemu Go-Ko in v katerih je praktično vsa orna zemlja na Kočevskem, ima preostalo do 4 tisoč hektarjev, kolikor je sploh še kmetijska zemlja in ni že gozd, 15 do 20 kmetov v vaseh okoli Kočevja.

NAJEMNINA IN SUBVENCIJE

Sklad pobira najemnino, ki ni tako majhna, subvencijo pa kmetje dobijo samo za tam, kjer je posekano, za zemljišča, kjer še ostane kaj grmovja, pa čeprav se tudi tam pase živina, pa subvencije ne dobijo. Tako imajo na Kočevskem kmete, ki imajo od 30 do 50 ha zemljišč, za katere skladu plačujejo najemnino, subvencijo pa dobijo samo za 20 do 30 ha. Veliko med njimi jih je prišlo na Kočevsko v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so na Kočevskem hoteli ponovno oživiti kmetijstvo v nekdanjih kočevarskih vaseh. Ljudje so prišli od drugod, država pa je financirala agromelioracije. Danes je od nekdanjih okoli 180 vasi, v katerih so do izselitve med drugo svetovno vojno živeli kočevski Nemci, »živih« okoli 15 vasi, v katerih živijo po eden ali dva kmeta, vsaj 30 odst. tistega, kar so v 80. letih, ko so prišli, posekali, pa je, kot pravijo na občini Kočevje, danes spet zaraščeno.

NE UPOŠTEVAJO VLOŽKOV

Po osamosvojitvi Slovenije je lastnik skoraj vseh kmetijskih zemljišč in večine gozda na Kočevskem postala država. »Občina nima praktično skoraj nič. Po zakonu je morala vsa kmetijska zemljišča prenesti na državo,« pravi direktorica kočevske občinske uprave Lilijana Štefanič. Danes so kmetije v nekdanjih kočevarskih vaseh brez infrastrukture, predvsem vode in cest. »Vse vasi so last države. Ta jemlje najemnino, ne vrača pa je v infrastrukturo,« pravijo na občini, ki sicer dobi nekaj denarja za vzdrževanje gozdnih cest, ne pa tudi za asfaltne, čeprav se po njih vozijo državni tovornjaki, ki iz kočevskih gozdov odvažajo les.

Težava, s katero se zaradi državnega lastništva kmetijskih zemljišč soočajo sami kmetje, pa je tudi v tem, da sklad noče upoštevati njihovih vložkov v infrastrukturo. Janka Šmalca, ki je eden od dveh kmetov, ki sta po osamosvojitveni vojni dobila v Podlesju 2 hleva, so tedaj celo prosili, naj hlev pokrije, danes pa hočejo, da ga odkupi za več deset tisoč evrov. »Težava je, da sedaj živine nima kam dati, ker novega hleva nima kje zgraditi,« pravijo na občini in dodajajo, da ima tudi drugi kmet iz Podlesja, Dušan Žefran, težave z namestitvijo svoje živine.

PROBLEM LASTNIŠTVA

Problem lastništva kmetijskih zemljišč na Kočevskem ni le v tem, da občina ni lastnik, ampak tudi v tem, da občina nima nikakršnega vpliva na oddajanje zemljišč v najem. Zato so, kot pravi Štefaničeva, že v prejšnjem mandatu predlagali spremembo zakonodaje, ki bi omogočila soupravljanje. »Ker sklad od daleč, iz Ljubljane, upravlja našo zemljo, rastejo črne gradnje in divja odlagališča. Sklad namreč zemljo oddaja, uporablja pa se za drug namen, tudi za odvoz gradbenih odpadkov,« pravi. Ker pa občini ni vseeno, kaj se dogaja na njenem območju, bi občina Kočevje, kot pravi, morala imeti vpliv na oddajanje zemljišč. Poleg tega v občini tudi vedo, kot dodaja, kdo zemljo dejansko potrebuje. Sicer pa je problem zakonodaje tudi, kot pojasnjuje, da mora tudi občina pri oddaji kmetijskih zemljišč v občinski lasti, ki so jih pridobili od agrarnih skupnosti in jih imajo sicer zelo malo, upoštevati zakonodajo, ki velja za kmetijska zemljišča v državni lasti, kar pa pomeni, da morajo dati prednost pri najemu mejašem.

NEZAZIDANA STAVBNA ZEMLJIŠČA

Povpraševanje po zemlji za obdelavo na Kočevskem raste, in ker ljudje zemlje ne morejo dobiti na skladu, občina za kmetijsko rabo oddaja nezazidana stavbna zemljišča. V najem oddajajo, kot pravi Štefaničeva, koščke zemljišč, za katere vedo, da niso investicijsko zanimivi. Vendar pa, kot pravi, na takšnih zemljiščih pridelovalci ne morajo imeti trajnih nasadov. Tudi 6 ha velika drevesnica na Marofu, ki ima po novem tri gospodarje, Albina Likarja, ki je zadolžen za sadovnjak, Suzano Vardijan, ki ima v najemu nasad jagodičevja in njivo, in Ljubo Štefanič, ki ima zeliščni vrt, ni kmetijsko, ampak nezazidano stavbno zemljišče. Z izjemo drevesnice, kot pravi, preostala nezazidana stavbna zemljišča, ki jih oddajo kot pomoč tistim, ki bi zemljo radi obdelovali, pa je ne morejo dobiti, niso dolgoročna rešitev.

PRIZADEVANJA

Kmetijstvo v občini Kočevje je v specifičnem položaju, kakršnega nimajo nikjer drugje v Evropi, ne samo zaradi lastniške strukture in ne preveč plodnih tal, ampak tudi neurejenega razmerja med divjadjo in kmetijstvom. Na ureditev tega razmerja kočevski kmetje čakajo že skoraj četrt stoletja, odkar so se na ministrstvu za kmetijstvo lotili priprave pravilnika, ki bi omogočil prijavo škode po divjadi. Občina Kočevje si bo zato še naprej prizadevala, če že ne more biti gospodar na svoji zemlji, da bi imela vsaj vpliv na to, kaj se dogaja z njo ali na njej.

Članek je bil objavljen v 46. številki Dolenjskega lista 15. novembra 2018

M. Leskovšek - Svete