DL: Marija Jakše, kmetica leta 2018; Če delaš s srcem, je vse lažje

2.1.2019 | 18:40

Doma imajo tudi konja Karlosa.

Tudi traktor je njeno nepogrešljivo orodje pri obdelovanju kmetije.

  Mari Jakše s priznanjem

Preprosta, prijazna, široko nasmejana in kljub obilici dela vedno pripravljena pomagati. To je le nekaj lastnosti, ki opišejo Marijo Jakše z Malega Podljubna, letošnjo kmetico leta. »Lepo je biti v njeni družbi, s svojo osebnostjo in dejanji pa je lahko zgled vsem nam, še posebej mlajšim. Svet se ne premika samo z veliki rečmi, brez majhnih dejanj in dobrih ljudi nihče ne bi mogel ustvarjati velikih stvari. Mari (tako jo vsi kličejo, op. a.) je zagotovo ena od majhnih, vendar jo njene prostovoljne in srčne dejavnosti na mnogih področjih delajo velike,« so v opisu za kandidatko za šestnajsto kmetico leta zapisale njene kolegice iz Društva kmečkih žena Novo mesto.

»Zelo sem bila presenečena in počaščena, da so ravno mene pri Zvezi kmetic Slovenije izbrali med enajstimi odličnimi kandidatkami. Tega res nisem niti v sanjah pričakovala. Že to, da me je predlagalo moje društvo, je bila velika potrditev vsega mojega dela,« je s tresočim glasom dejala ob našem obisku. »Hvala vsem, še posebej moji družini, ki me vseskozi podpira, in mojim članicam. Naziv kmetica leta bom nosila s ponosom in se še naprej trudila za promocijo in boljši položaj slovenske kmetice,« je poudarila.

KMETICA ŽE 27 LET

Mari je na Mali Podljuben iz Dolenjega Podboršta pripeljala ljubezen. Doma so sicer imeli večjo kmetijo, a se je rosno mlada, pri 15 letih, zaposlila kot šivilja v šiviljskem obratu Beti v Mirni Peči. Z Jožetom sta se poročila, ko še ni dopolnila 21 let, leto pozneje sta postala starša hčerki Meri, čez štiri leta je na svet prišla še Jožica. Po njenem rojstvu je ostala doma na kmetiji, mož pa je zaposlen pri novomeškem CGP. 52-letna Mari je štiri leta tudi babica vnukinji Neji. Ko jo omeni, ji obraz posebno zažari: »Je pravi sonček, toplo mi je pri srcu, ko jo stisnem k sebi, in sem vedno ganjena do solz, ko mi pravi, da me pogreša.«

Dela na kmetiji nikoli ne zmanjka. Ta obsega osem hektarjev lastne in pet hektarjev najete obdelovalne zemlje, šest hektarjev gozda in vinograd v Starem Ljubnu s približno 400 trsov sort za cviček in v Golobinjeku v rojstni občini šmarnico, v hlevu pa imajo 22 glav živine, od tega 11 krav molznic, nekaj telic za obnovo lastne črede in bikov, konja, vsako leto pa zredi tudi do šest prašičev. »Ampak če delaš z veseljem in srcem, je vse lažje,« je pristavila Mari. Skoraj vse pridelajo doma, z vrta gre naravnost v lonec ali pa za ozimnico, vestno tudi skrbi, da je okolica doma vedno urejena.

DOBITNICA ŠTEVILNIH PRIZNANJ

Mari je kljub vsemu delu, ki ga ima in ga opravlja z velikim veseljem, našla čas še za veliko drugih stvari, ki ji življenje naredijo še polnejše. »Na Malem Podbljubnu pravijo, da ni le 'Ribenška ta mlada', kot pravijo po domače njihovi domačiji. S svojo dobro voljo in vsestransko pripravljenostjo pomagati vsakomur je naredila vas veliko bolj složno in povezano,« so poudarili v novomeškem društvu kmečkih žena. In to se je pokazalo tudi na prisrčnem sprejemu, ki so ga Mari pripravili vaščani in prijatelji ob prihodu domov z razglasitve, ki je bila ob svetovnem dnevu kmetic v Zagorju ob Savi.

Članica omenjenega društva je že vse od ustanovitve leta 1997, v upravnem odboru pa deluje že 14. leto. Rada obišče strokovna predavanja in različne delavnice, nekaj jih je vodila tudi že sama, in se udeležuje različnih ocenjevanj – od potic do šarkljev, jabolčnih zavitkov, kruha, štrukljev, pletenic … Da je prava mojstrica peke, pričajo številna priznanja najžlahtnejših barv, nekatera krasijo tudi stene domače kuhinje. V njeni zbirki je reci in piši kar 76 priznanj. Najbolj so ji pri srcu tista, ki jih je dobila na ocenjevanju dobrot slovenskih kmetij na Ptuju, teh je že sedem, z državnega ocenjevanja kruha v Beli Cerkvi ima že dve plaketi, kar pomeni, da je šestkrat zapored prejela zlato priznanje, dvakrat pa je bila absolutna zmagovalka na ocenjevanju jabolčnih zavitkov v Dolenjskih Toplicah.

Naj dodamo še, da je tudi aktivna članica Prostovoljnega gasilskega društva Mali Podljuben in Turističnega društva Straža, med kolesarskimi dirkami po Dolenjskem sta z možem Jožetom med prostovoljci, ki skrbijo za varnost kolesarjev in obiskovalcev, z velikim veseljem priskoči na pomoč tudi na rodni domačiji, pa še kaj bi se našlo.

Da, laskavi naziv kmetice leta je nedvomno šel v prave roke.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2018

Besedilo in fotografije: Mojca Žnidaršič