Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine aktivno na Slovenskem slavističnem kongresu

8.10.2018 | 10:10

Slavistično društvo Dolenjske in Bele krajine aktivno na Slovenskem slavističnem kongresu

Od 27. do 29. septembra je v Vidmu potekal slovenski slavistični kongres pod naslovom Slovenistika in slavistika v zamejstvu, ki se ga je vsaj delno udeležilo osem članic Slavističnega društva Dolenjske in Bele krajine. Petim slovenistkam, ki so se v četrtek udeležile literarnega večera, so se v petek pridružile še tri stanovske kolegice.

Prvi dan kongresa je bil posvečen slovenskemu jeziku v Videmski pokrajini, zaključil pa se je z literarnim pogovorom Vanese Matajc z Majo Haderlap, avtorico letošnjega maturitetnega romana Angel pozabe. V skoraj dvournem pogovoru sta sogovornici spregovorili o položaju slovenskega jezika kot temelju nacionalne identitete slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, o preteklosti in sedanjosti; tudi o mitološkem pomenu judovskega angela pozabe.

V petek dopoldne je delo potekalo v štirih sekcijah: (1) Angel pozabe Maje Haderlap in Francoski testament Andreïa Makina; (2) Slovanski jeziki na Univerzi v Vidmu; (3) Tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter (4) Slovenska in evropska literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca do srednje šole.

Okroglo mizo o tekmovanju za Cankarjevo priznanje je vodila predsednica SdDBk Jožica Jožef Beg (ŠC Novo mesto), uvodna referata pa sta imeli poleg Igorja Sakside (Pedagoška fakulteta Ljubljana) tudi članici SdDBk Tina Gačnik (OŠ Grm), ki je predstavila tekmovanje z osnovnošolskega vidika, in Saška Horvat (Gimnazija Novo mesto) s prispevkom o pripravah na tekmovanje v srednji šoli. Obe sta predlagali konkretne izboljšave tekmovanja. Predstavitvi pogledov uvodnih referentov je sledila živahna razprava, v katero sta se s svojimi predlogi vključili tudi članici SdDBk Lidija Skube in Mojca Mežik (obe OŠ Drska). Na osnovi predlogov bodo oblikovani sklepi, ki jih bo Slavistično društvo Slovenije posredovalo Zavodu RS Slovenije v upanju, da bodo pristojni upoštevali predloge strokovnjakov, organiziranih v stanovsko društvo z dolgo tradicijo.

Delu v sekcijah je sledil občni zbor Slavističnega društva Slovenije, na katerem je bilo izvoljeno novo vodstvo. Dosedanjo predsednico Andrejo Žele je zamenjal Matej Šekli, prav tako predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na občnem zboru je bil med drugim sprejet sklep o pripravi izjave za javnost, v kateri Slavistično društvo Slovenije odločno podpira pobude za pravično vrednotenje delovnega časa učiteljev slovenščine v osnovni in srednji šoli. Pod njegovim okriljem bo objavljena peticija o podpori predlogom. Drugi pomemben sklep se nanaša na položaj jezikoslovja in slovenistike kot tistih področij, ki so posebnega pomena v slovenskem jezikovnem prostoru.

Občnemu zboru je sledil voden ogled Vidma, v popoldanskem delu pa predavanja, posvečena 100. obletnici smrti Ivana Cankarja in odmevom prve svetovne vojne v slovanskih književnostih, ter okrogli mizi na temo slovenščine v Furlaniji - Julijski krajini od vrtca do univerze. Drugi dan kongres se je zaključil s svečano večerjo, na kateri so bila podeljena priznanja zaslužnim članom slavističnega društva. Častni članici Slavističnega društva Slovenije pa sta postali članica Trst–Gorica–Videm Vera Tuta Ban in redna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani Irena Novak Popov.

Letošnji kongres je bil prvič po nekaj letih tridnevni. Sobota je bila namenjena celodnevni ekskurziji po Beneški Sloveniji in Reziji. Vodil jo je novi predsednik društva, ki tudi sam izhaja iz teh krajev. Organizatorji odlično izpeljanega kongresa so bili Slavistično društvo Slovenije, Slavistično društvo Trst–Gorica–Videm in Univerza v Vidmu, Oddelek za jezike in književnosti ter komunikacijske, izobraževalne in družbene vede.

Zapisala: Jožica Jožef Beg
Foto: Danica Rangus

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (1)

14d nazajOceni vl 

Slovenski jezik je res naše bogastvo in na srečo to spoznanje nadgrajujejo zavzeti slavisti in slovenisti. Upamo, da je društvo, ki nas vzpodbuja k spoštovanju našega jezika, množično in da so člani in članice vsi profesorji in profesorice slovenščine. (vika lozar)

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava