DL: Naša naravna dediščina - Poljske vrane odgnezdile

18.8.2018 | 10:45

Živžav na gnezdilni koloniji pri Krškem (foto: A. H.)

Konec stoletja je bila poljska vrana v Sloveniji skoraj dve desetletji uvrščena med izginule vrste. Po letu 2000 je bilo na Krško-Brežiškem polju zabeleženih več opazovanj, leta 2004 prva gnezdilna kolonija pri Krškem, po letu 2010 pa tudi v okolici Brežic. Z zamikom so se začele pojavljati tudi v Prekmurju in na Štajerskem, pred nekaj leti pa tudi v okolici Ljubljane. Populacijski trend zadnja leta je rastoč. Pri Brežicah naštejemo do 90, pri Krškem pa do 40 gnezd. Naše vrane so del robne panonske populacije, ki na Hrvaškem in Madžarskem skupno šteje do 30.000 parov.

Poljska vrana naseljuje nižinsko kmetijsko krajino s prevladujočimi polji. Gnezditvene kolonije oblikuje v bližini človekovih bivališč, pomembno vlogo pri tem pa imajo visoka drevesa za gradnjo gnezd. Njive predstavljajo glavni vir hrane, zato jate poljskih vran opazujemo predvsem na žitnih poljih, travnikih in pašnikih do kilometer od gnezdišča. Zanimivo je, da v prehrani poljskih vran skozi leto prevladuje hrana rastlinskega izvora, v času vzreje mladičev pa se poveča delež deževnikov in žuželk, med katerimi so mnogi škodljivci na poljščinah.

Zaradi škod, ki jih povzroča na polju, med ljudmi ni priljubljena. Še zlasti zaradi hrupa, ki ga povzročajo, so za mnoge moteče tudi gnezditvene kolonije v naseljih, zato so te pogosto na udaru fizičnega uničevanja bližnjih prebivalcev. V Brežicah so gnezdilno kolonijo s povečanim vznemirjanjem – obrezovanjem dreves v času gnezdenja – spodbudili k preselitvi na mestno obrobje, kjer je njena prisotnost manj konfliktna.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 24. maja 2018

Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave