DL: Neumarkt-Möttling-Metlika: Ljubljančani lahko zavidajo Metličanom

17.8.2018 | 10:15

Zbornik je na pot pospremila direktorica Belokranjskega muzeja in skrbnica projekta Andreja Brancelj Bednaršek.

Janez Weiss je natančno in zavzeto opravil uredniško delo.

Naslovnica metliškega zbornika

Profesor Jože Dular, ki je bil od leta 1951 do 1981 ravnatelj Belokranjskega muzeja v Metliki, je leta 1961 s knjižico Metlika skozi stoletja zaoral ledino na področju zgodovinskih zapisov o Metliki. Doživela je še dve dopolnjeni izdaji, za nadgradnjo pa je poskrbel profesor Zvonko Rus, ki je bil ravnatelj prej omenjenega muzeja od 1981 do 1996, s Kroniko mesta Metlike v dveh knjigah. A če so Metličani mislili, da po zaslugi omenjenih publikacij ter drugih brošur in zapisov o nastanku Metlike, ki velja za eno starejših mest na Slovenskem, ter o njenem razvoju vedo že vse, so se zmotili.

Slovenski zgodovinarji srednje in mlajše generacije so v zadnjih letih v svojih raziskovanjih prišli do veliko novih spoznanj. Zato so si v Belokranjskem muzeju prizadevali za podporo dodatnega študijskega dela zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s to tematiko. »Sogovornika smo našli v Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) iz Ljubljane, katerega predstojnica dr. Petra Svoljšak je prisluhnila naši pobudi. Tako so štirje sodelavci inštituta in priznani zgodovinarji napisali razprave, v katerih spremljajo razvoj Metlike od nastanka mesta okoli leta 1300 do začetka 19. stoletja. Kot avtor obsežne študije se jim je pridružil še univ. dipl. zgodovinar Janez Weiss, ki je z izkušnjami, pridobljenimi ob pripravi Črnomaljskega zbornika, natančno in zavzeto opravil tudi uredniško delo,« je povedala direktorica Belokranjskega muzeja in skrbnica projekta Andreja Brancelj Bednaršek.

Tako je nastala znanstvena monografijo z naslovom Neumarkt-Möttling-Metlika, Nastanek in razvoj mesta od konca 13. do začetka 19. stoletja. Porajati se je začela konec leta 2014, petčlanska projektna skupina pa je začela delati leta 2015. Dr. Miha Kosi v monografiji piše o razvoju dežele in deželnega plemstva metliške grofije od 13. do konca 15. stoletja. Dr. Boris Golec se je lotil proučevanja mesta Metlike od začetka novega veka do odprave mestne avtonomije, Janez Weiss pa orisa prebivalstva Metlike, mesta na meji cesarstva, med poznim srednjim vekom in zgodnjo moderno dobo. Dr. Miha Preinfalk piše o primeru plemiške družine Erberg in njene socialne mobilnosti. Dr. Dušan Kos pa je zapisal nekaj opazk o škofijski jurisdikciji in cerkveni upravi Metlike in Bele krajine pred integracijo v ljubljansko (nad)škofijo leta 1787.

Zbornik so minuli teden predstavili v metliški Galeriji Kambič. Podrobneje je o njem spregovoril urednik Janez Weiss, ki je med drugim dejal, da je raziskovanje preteklosti urbanih središč slovenskih zgodovinskih dežel v slovenskem zgodovinopisju precej obrobna tematika. Tako se celo največji slovenski mesti ne moreta pohvaliti z monografskim prikazom svoje zgodovine. Črnomlju, ki je dobil svoj zbornik pred desetletjem, pa se je tokrat pridružila še Metlika, tako da se lahko obe belokranjski mesti pohvalita s temeljnima pregledoma svoje preteklosti. »Leto objave metliškega zbornika ni naključno. Izkazuje čast, dolžno spoštovanje in spomin na besede oglejskega patriarha Bertolda, ki je oktobra 1228 ob ustanovitvi temeljne cerkvene institucije dežele izstavil listino s prvo omembo njenega imena – v deželi, ki se imenuje Metlika – in deželo postavil na politični, cerkveni in kulturni zemljevid srednjeveške Evrope,« je med drugim dejal Weiss.

Takrat se je Metlika imenovalo območje današnje Bele krajine. Danes je to mesto, marsikaj o njem pa je mogoče izvedeti iz bogate vsebine zbornika, ki ima povzetke tudi v nemškem in angleškem jeziku. Na 378 straneh ponuja številne odgovore na mnoga vprašanja, a hkrati odpira tudi nova in tako daje zgodovinarjem povod za dodatna raziskovanja slabše poznanih poglavij iz njene preteklosti.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 24. maja 2018

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše