DL: Sijaj in odsevi - Pridite na korzo v naše mesto

16.8.2018 | 09:45

O mestu so se pogovarjali (z leve) meščani Drago Jordan, Melita Skušek, Vera Koljančič, Magda Bršec, Toni Bizjak in Slavica Tomše. (Foto: M. L.)

Na koncertu Društva podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki o nekdanji obrti in poljedelstvu mesta, o zakonskih omejitvah in (nekdanjem) cvetočem turizmu

Ali bo prihodnje dogajanje v mestu po nedeljskem organiziranem pogovoru o gospodarski, kulturni in družbeni zgodovini Kostanjevice na Krki vsaj v čem drugačno kot doslej, je eno od vprašanj ob dogodku, ki ga je organizator, Društvo podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki, označil za koncert.

Koncertu so udeleženci dali kulturno vsebino z nastopom pevskega zbora tega društva, ki so se mu v nekaj pesmih pridružile še učenke kostanjeviške osnovne šole Jožeta Gorjupa, ter z nastopom šolske otroške folklorne skupine.

Ampak dogodku je dal prepoznaven ton tudi pogovor. O Kostanjevici na Krki in njenih prebivalcih so pripovedovali meščani Drago Jordan, Vera Koljančič, Magda Bršec, Toni Bizjak in Slavica Tomše, ki jih je spodbujala voditeljica pogovora in povezovalka sporeda Melita Skušek. Kostanjeviški meščani živijo kot kmetje, poroča eden od starih zapisov, kot so ugotavljali sogovorniki. Skoraj vsaka hiša v mestu, v katerem je bilo veliko različnih obrtnikov, je imela nekaj zemlje, meščani so redili tudi prašiče, v mestnem središču je bila t. i. ekonomija s hlevom. Meščani so tako živeli od obrti in kmetijstva, kar je bila za mestna okolja verjetno precejšnja redkost.

Ko se je gospodarska slika mesta sčasoma spreminjala in so prebivalci želeli tudi prenavljati hiše, so imeli precej zvezane roke. Na to se nanaša med drugim tudi Odlok o razglasitvi mesta Kostanjevice na Krki za kulturni in zgodovinski spomenik, ki ga je 23. oktobra 1997 sprejel krški občinski svet. »Nisi smel veliko spremeniti,« je povedal Drago Jordan in to se nanaša med drugim na 3. člen tega odloka, ki določa: »Zaradi prazgodovinskih, antičnih in srednjeveških arhitekturnih in drobnih najdb je arheološki spomenik celoten otok in dno reke Krke okrog otoka.« Poleg tega odlok posebej našteva še devet arhitekturnih in umetnostnih spomenikov v mestu. »Mogoče je tudi zaradi tega Kostanjevica še danes mesto miru in nesprememb,« je v omenjenem pogovoru Melita Skušek malo v šali, malo zares opozorila na pomembno nekdanjo in obstoječo okoliščino, zaradi katere najstarejše in najmanjše dolenjsko mesto, ki je tudi upravno središče kostanjeviške občine in eno od pokrajinskih kulturnih središč, marsikatero svojo razvojno zamisel uresničuje počasneje, kot pričakuje samo in njegova okolica.

V kostanjeviških razvojnih zamislih ima lahko pomembno vlogo turizem, saj je ta včasih dajal mestu precejšen pečat. Mesto je imelo za svojo velikost zelo veliko gostiln, sem so v zlati dobi nekdanjega krajevnega turizma prihajali številni Zagrebčani, čemur bi danes rekli mednarodni turizem. Mesto je imelo zelo bogato kulturno dogajanje. Sociologi bi nemara kot posebnost izpostavili živahno družabno življenje tako na mestnih ulicah kot hišnih dvoriščih in dobesedno na hišnih pragih. Na tesne medsebojne vezi prebivalcev ter tudi vezi med domačini in obiskovalci kaže tudi podatek, da je že leta 1900 imela Kostanjevica na Krki korzo v smislu večernega dogajanja v vzhodnih okoljih.

V takih okvirih se je oblikoval psihološki portret kostanjeviškega meščana, ki mu pomembne črte in barvo daje tudi odnos mesta do pustovanja, slovite šelmarije, ki tu sega vsaj v sredino 18. stoletja, če ne še dlje v preteklost. »Vsak moški, ki je kaj Kostanjevičana, mora biti predsednik Prforcenhausa,« je v nedeljo v pogovoru Toni Bizjak strnil stoletno kostanjeviško izkušnjo, ki je v preteklosti izjemno močno in včasih usodno zaznamovala medosebne odnose v mestu in v družinah ter glede na intenzivnost pustnega dogajanja nekako vplivala tudi na lokalni gospodarski utrip.

Zbrane na nedeljski prireditvi je pozdravil kostanjeviški podžupan Robert Zagorc, v čemer nekateri vidijo dokaz, da občina v Društvu podeželskih žena Pod Gorjanci Kostanjevica na Krki vidi koristnega sogovornika iz civilne družbe. Na vrtu bara Aroma Cafe v Kostanjevici na Krki, kjer je pogovor potekal pred premičnim hramčkom Društva vinogradnikov Kostanjevica na Krki, ki je bilo eden od podpornikov prireditve, je udeležence nagovorila tudi predsednica društva Anica Žugič. Izrekla je željo, da bi sedanje in prihodnje generacije vrnile Kostanjevici na Krki nekdanji sijaj, ki so ga s slikovitimi in duhovitimi opisi zanimivo in dokaj podrobno predstavili, kot rečeno, tudi sogovorniki na nedeljski tradicionalni letni prireditvi, ki so jo po kraju dogodka naslovili Pa zapojmo eno po ... kustajušku. Prireditev je bila po dosedanjih podobnih dogodkih na Malencah, Oštrcu, v Orehovcu in na Velikih Vodenicah peta po vrsti.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 24. maja 2018

M. Luzar