DL: O Romih - Na urgenci zaposleni v neprebojnih jopičih

13.8.2018 | 14:40

Kočevci so varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer podrobno predstavili romsko problematiko na Kočevskem. (Foto: M. L.-S.)

Napovedanega strokovnega srečanja z namestnikoma varuhinje človekovih pravic Tonetom Dolčičem in Mihom Horvatom, ki je potekalo pred nedavnim v Turističnem kompleksu Jezero v Kočevju, se je udeležila tudi varuhinja Vlasta Nussdorfer. V skladu z namenom srečanja so jih predstavniki občine Kočevje, vrtca, kočevskih šol, policije, centra za socialno delo in Zdravstvenega doma Kočevje seznanili s posebnostmi romske problematike na Kočevskem in vizijami, kako to rešiti v duhu strpnosti in enakopravnosti vseh državljanov.

Kočevski podžupan Predrag Baković, ki se je s problematiko Romov ukvarjal že, ko je bil še pri policiji, je celovito predstavil položaj okoli 700-članske romske skupnosti v Kočevju. Nekateri so integrirani, živijo pa v mestu, po vaseh in petih romskih naseljih, od katerih sta Trata in Mestni log nelegalni. Kot je povedal, Trate ni mogoče legalizirati, ker je industrijska cona, za Mestni log pa bi morali spremeniti OPN, kar pa je povezano s stroški, pa tudi sam postopek je dolgotrajen. V romskih naseljih, ki so večinoma na zemljiščih, ki so v lasti občine Kočevje, živi skupno okoli 350 Romov, vsi objekti, razen 12 objektov, ki so v lasti občine, ki Romom zaračunava najemnino, in razen nekaj redkih izjem, pa so nelegalni. Vsa naselja imajo dostop do javne ceste, elektriko in vodo ter urejen odvoz smeti, vendar pa nekateri posamezni objekti v naseljih nimajo elektrike in vode, ki se sicer nahaja na dvoriščih naselij.

Glede možnosti legalizacije naselij in objektov so razmišljali, kot je povedal, da bi zemljišča Romom prodali. Vendar pa to iz več razlogov ni možno. Prvi je nezmožnost plačila, saj Romi prejemajo socialne transferje, in kot je dejal, ne znajo delati z denarjem. Poleg tega je cena zemljišč tržna in jih mora občina prodati na razpisih, na katere se lahko javi kdorkoli, pomemben razlog, da zemljišč ne morejo prodati, pa je tudi dolg do države in s tem povezana možnost izvršb. »Večina Romov je zadolženih, medsebojno in do države,« je dejal in dodal, da znaša dolg nekaterih zaradi neplačanih računov za elektriko, vodo in smeti ter glob za prometne prekrške in kazniva dejanja tudi do 90 tisoč evrov. Rešitev zato vidijo v subvencijah za nakup zemljišč ali nepremičnin, odpisu dolgov do države in doslednem preganjanju nelegalnih izposojevalcev denarja, da bi preprečili kopičenje dolgov, ter v spremembi zakonodaje glede ciljne prodaje in posledic izvršb. Tudi ko gre za uveljavljanje stavbne pravice, je namreč objekt lahko predmet izvršbe. Kot je povedal, so s stavbno pravico poskušali v sedmih primerih, vendar pa jim zaradi nedoslednosti, nezainteresiranosti, malomarnosti in pasivnosti ni uspelo.

»Glede na nataliteto Romov in njihovo družinsko povezanost bodo čez 15 let vsa romska naselja premajhna, nelegalne gradnje pa širiti ne moremo,« je dejal. Glede legalizacije črnih gradenj je dejal, da z novim gradbenim zakonom nismo naredili nič, saj bi legalizirali stare, večinoma prazne objekte. Ko namreč v hiši kdo umre, jo Romi zaradi svojega verovanja o duhovih zapustijo in si zgradijo novo, tako da so vsi romski objekti novejši. Poudaril je, da romska naselja niso prihodnost tako zaradi getoizacije, ki jo je treba odpraviti, prostorske omejenosti za širitev, ker ni integracije, kot tudi zaradi nesoglasij z okoliškim večinskim prebivalstvom in varnostnih razlogov.

Baković je pohvalil spremembo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, s katero so ukinili 20-odstotno povečanje otroškega dodatka za otroke nad 4. letom starosti, ki niso vključeni v vrtec, saj naj bi to prispevalo k večji vključitvi romskih otrok v vrtec, obžaloval pa, da ni bil sprejet predlog, da se ukine otroški dodatek za otroka, ki iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnove šole.

Kot je povedala ravnateljica Vrtca Kočevje Irena Robič, se s težavami romskih otrok ne srečujejo, ker jih ni. V vrtcu imajo okoli 600 otrok, na generacijo 2 do 3 romske, so pa romski otroci hodili v vrtec, ko je bila mala šola še obvezna. »Pri 8 letih se igrati primarno socializacijo je prepozno,« pa je poudaril Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev, ki ima med 550 učenci 64 Romov, kar je največ med kočevskimi šolami. »Če se jih v prvi razred vpiše 9, do sedmega razreda še hodijo, devetega pa konča eden ali dva,« je povedal in dodal, da postanejo romski otroci pri 14 letih popolnoma neobvladljivi in da to ni tako samo na Kočevskem, ampak tudi v Novem mestu.

Občinski svetnik Božidar Peteh je povedal, da je romska mladina postala neobvladljiva tudi romskim starešinam, da so neobvladljivi in da se jih učitelji bojijo, pa je opozorila tudi Jožica Pečnik, ravnateljica šole s prilagojenim programom Ljubo Šercer, ki je dejala, da so romski starši danes slabi starši, da ne skrbijo za svoje otroke, ampak da zanje skrbijo stari starši. »Zaposleni se bojijo,« pa je povedal tudi Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje, ki je za zaposlene na urgenci, ki so najbolj izpostavljeni, nabavil tudi neprebojne zaščitne jopiče. Da bi povezani lažje obvladovali položaj in reševali kompleksno romsko problematiko, ki zadeva tako življenjske in bivanjske razmere, izobraževanje, zdravstvo, socialo kot varnostne razmere, so se v Kočevju vse inštitucije, ki delajo z Romi, povezale. Zato so sedaj, kot so povedali, pri reševanju težav uspešnejši. Vendar pa, kot so opozorili udeleženci srečanja, to ne bo dovolj. Za učinkovito in dolgoročno rešitev bodo potrebne sistemske rešitve.

Članek je bil objavljen v 21. številki Dolenjskega lista 24. maja 2018

M. Leskovšek-Svete