DL: Grad Gradac - Nevaren?

17.7.2018 | 14:40

Mnogi vseeno obiščejo grad in vstopijo tudi na dvorišče.

Okna bodo še letos zaprli s ploščami.

Z druge strani je pogled na grajsko stavbo takle.

Za začetek kratek kviz: Ali lahko zavijete v gradaški grad? Lahko. Ali lahko na kraju samem izveste kaj o njem? Ne morete. – Tako bo, kot pravi kulturno ministrstvo, dokler kompleks ne bo obnovljen in varen – Je zdaj nevaren?

Grad Gradac je eden redkih kulturnih spomenikov državnega pomena v Beli krajini, in čeprav gre za markantno stavbo na zanimivi lokaciji na okljuku reke Lahinje, ob cesti ne boste našli oznak zanj, na območju gradu pa ne informacij o njem. Kaže, da bo še dolgo tako.

K vprašanju o označbi in obisku gradaškega gradu nas je spodbudil lokalni gostinec, ki trdi, da turisti označbe pogrešajo. Kot se spomnijo domačini, je na grad menda pred časom že opozarjala tabla. Kam in zakaj je izginila, nam pri pristojnih ni uspelo izvedeti.

»Grad je v slabem gradbenem stanju, brez uporabnika in zaprt za javnost, zato tudi ni posebej označen z informativnimi tablami pred vhodom in pred posameznimi sestavnimi deli kulturnega spomenika,« so nam odgovorili z ministrstva za kulturo, ki v imenu lastnice, države, upravlja grad, in poudarili, da bo ministrstvo oz. prihodnji uporabnik gradu lahko postavil informativne table, ko bo grad obnovljen do te mere, da bo varen za obiskovalce.

JE VAREN ALI NI?

Ali torej grad zdaj ni varen za tiste, ki vstopajo na dvorišče in si ogledujejo grajsko poslopje in park? In če ni, ali ne bi moral lastnik na to opozoriti?

Metliški župan Darko Zevnik meni, da vstop na dvorišče ali v grajski park nikakor ni nevaren. »Navsezadnje na območju gradu v nekaj stanovanjih živijo družine. Streha samega grajskega poslopja je urejena, res pa ni varen vstop v stavbo,« je dejal. Država, ki je pred časom grad prodajala, v odgovoru na naša vprašanja zdaj ne omenja prodaje in tudi župan pravi, da se na tem področju trenutno nič ne dogaja.

Kot sporočajo s kulturnega ministrstva, je njihov proračun premajhen za celovito obnovo gradu, zato letno zagotavljajo le denar za nujna investicijsko-vzdrževalna dela. Tako je ministrstvo lani odstranilo bršljan na fasadi, zrušilo poškodovan lesen strop, popravilo žlebove in namestilo točkovne snegolove na strehi gradu, kar je skupaj stalo 39.900 evrov. Letos naj bi zaprli okna s ploščami OSB in sanirali streho na paviljonu ter za to porabili 30.000 evrov. Poleg tega ministrstvo zagotavlja tudi redno košnjo grajskega parka.

MNOGE VSEENO ZANIMA

O tem, zakaj tak kulturni spomenik ni označen niti z informativno tablo pri vhodu in kdaj bo, ker menimo, da je lahko tudi neobnovljeno grajsko območje zanimivo za obiskovalce, smo najprej vprašali novomeško enoto Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine. Odgovorili so nam, da na vprašanja, »ki se izrazito nanašajo na upravljanje s kulturnim spomenikom«, ne znajo odgovoriti in nas napotili na ministrstvo.

Vseeno pa nam je Tomaž Golob z zavoda na našo prošnjo poslal nekaj zanimivih podatkov o gradu, ki bi nekoč morda lahko bili zapisani na informativni tabli: »Območje gradu Gradac na okljuku reke Lahinje se razprostira na lokaciji prazgodovinskega naselja iz ok. 3000 pr. n. št. in je svojevrsten preplet posebnih naravnih danosti, arheološkega najdišča, parkovnih struktur in grajske arhitekture.«

Izvemo še, da se prebivalci gradu, do katerega vodi lesen most čez danes suh obrambni jarek, v virih prvič omenjajo leta 1326, sam grad pa leta 1393. Leta 1475 so ga kupili gospodje Turjaški, za njimi so se v gradu zvrstile številne plemiške družine vse do srede 17. stoletja, ko ga je kupila rodbina Gusić, od nje pa leta 1846 ustanovitelj gradaške železolivarne Franc vitez Friedau.

OSTANKI DVEH ORANŽERIJ

Med gradom in parkom stojijo okoli prostranega dvorišča gospodarska poslopja. Za njimi se razprostira baročni park iz druge polovice 17. stoletja, do katerega vodi pot po poglobljenem in obzidanem parterju (takih po oceni spomeničarjev v Sloveniji ni), ki je nekdaj služil za okrasni vrt in ki ga zaključujeta ruševini dveh zidanih oranžerij. Poleg stoji grobnica leta 1831 umrlega Jurija Gusića.

PADEC MOGOČNIH PLATAN

Prvotnega 90-metrskega drevoreda 20 platan danes ni več. Kot navaja zavod za varstvo kulturne dediščine v lanskem zapisu v našem časopisu, naj bi smreke, ki so zarasle drevored, in tudi nekaj platan polomilo neurje v letu 2004, tako da so ostale le štiri platane. Še te so potem posekali in lani po več kot desetletju zasadili nov drevored. Pred tem so opravili tudi arheološke raziskave, saj so v sadilnih jamah našli dele keramike iz neolitika (5000 do 3500 pr. n. št.) in eneolitika (med 3750 in 2850 pr. n. št.).

Zelene in gozdne površine obeh izrazitih okljukov Lahinje v Gradcu so, kot pravi Barbara Kink, vodja novomeške enote zavoda za varstvo narave, tudi del območja Natura 2000 Lahinja in so pomembne za vrste, ki so vezane na reko Lahinjo (hribski urh, močvirski cekinček, močvirska sklednica, vidra).

MOST V TROPINEK

Povejmo še, da je v prostorskih načrtih iz leta 2013 zamišljen most iz parka prek Lahinje na sosednji okljuk, kjer se nahaja Tropinek, ki je bil še v začetku 19. stoletja grajski formalni vrt. Do tam naj bi nekoč uredili pešpot in kolesarsko stezo. Ker je v sredini 19. stoletja v Tropinku deset let deloval železolivarski obrat, naj bi preučili tudi možnosti njegove predstavitve na lokaciji. Kinkova meni, da bi bilo območje smiselno celostno interpretirati.

Medtem ko celotno grajsko območje z gradom, parkom in Tropinkom še kar čaka na ustreznega kupca ali lastnika, ki bi mu vdahnil primeren program, bi lahko lastnik uredil še nekaj malenkosti. Vabljiva bi bila sprehajalna steza, klopce za posedanje, očiščeni ostanki oranžerij in zidov ter, kot smo zapisali uvodoma, ustrezne informativne table. Potem bi grajski kompleks morda pogosteje obiskovali turisti. In potem bi morda postal bolj zanimiv za vlagatelje.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 19. aprila 2018

Besedilo in fotografije: Breda Dušič Gornik