DL: Po dveh zaporednih pozebah - Sadovnjake bo moral orositi javni denar

19.5.2018 | 17:30

Jabolko rdeče, hej, kje si zraslo, mi povej! Da bodo kupci sadja lahko izbirali tudi kakovostna posavska jabolka, bodo nujne državne naložbe v namakanje in predvsem tudi oroševanje. (Foto: B. D. G.)

Jabolko rdeče, hej, kje si zraslo, mi povej! Da bodo kupci sadja lahko izbirali tudi kakovostna posavska jabolka, bodo nujne državne naložbe v namakanje in predvsem tudi oroševanje. (Foto: B. D. G.)

Zaradi izpada prihodka sadjarske kmetije nimajo obratnega kapitala, nekatere so celo na robu preživetja, kar se bo poznalo v razvoju kmetij, nam je ob robu strokovnega srečanja v Artičah povedal Mitja Molan, sadjar iz Arnovega sela in predsednik Sadjarskega društva Artiče. Zaradi posledic dveh hudih pozeb sadjarji zamujajo razvojne priložnosti. Zdaj bi bilo nujno nasade zaščititi pred pozebo, a kapitala ni.

»Oroševanje zahteva veliko vode in mnogim sadjarjem ni dostopno, zato bomo v prvi vrsti uporabljali zavarovanje pridelka, pri katerem država kako leto dvigne in potem spet zniža subvencijo premij, čemur se spretno prilagajajo zavarovalnice z odbitno franšizo (trenutno je 30-odstotna), da smo na koncu na istem,« ocenjuje Molan.

Posavski in dolenjski sadjarji so v zadnjih letih svoje nasade dodobra opremili s protitočnimi mrežami, gradili zbiralnike in poskušali zagotoviti druge vodne vire za namakanje, a oroševanje ostaja izziv, za katerega bi bilo nujno izkoristiti vodo iz akumulacij savskih elektrarn. Kot spomni Molan, so te od sadjarskih leg v brežiški občini oddaljene 10 km in več, vendar pa naj bi bila brežiška občina pripravljena iti v naložbo in tudi v rekonstrukcijo starega namakalnega sistema v Arnovem selu.

NE BREZ JAVNEGA DENARJA

»Za oroševalne sisteme so potrebni sistemski ukrepi, saj sadjarji naložb ne zmorejo sami. Stroški naše pridelave so visoki, a pridelek ima nizko ceno, saj so jabolka na trgovskih policah po 1,20 do 1,50 evra, od česar sadjar dobi 25 do 30 centov,« spomni Molan. Še v posebej veliki stiski so sadjarji v brežiški občini, ki so ostali brez povračila za škodo po prvi pozebi. Čeprav so opozarjali in se pritožili (skupina izmed njih se je odločila celo za tožbo) zaradi krivice pri oceni škode, je za zdaj ostalo pri prvotni oceni. Pri opisu stanja mu pritrdi tudi Andreja Brence, specialistka za sadjarstvo pri KGZ Novo mesto: »Za prvi denar iz sadovnjaka bo po dveh letih pozebe treba čakati še do letošnje zime. Poleg tega pa pozeba ni le ekonomski, temveč tudi tehnološki problem, saj so drevesa po dveh pozebah polna cvetnega nastavka, kar terja dobro in pravočasno zimsko rez. Dobršen del artiškega posveta je bil namenjen prav redčenju pred odganjanjem, pa tudi opozarjanju na vse možne ukrepe za preprečitev nove škode.» Po letu 1991, ko so posavski sadjarji utrpeli zadnjo res hudo pozebo, so razprave o oroševanju zamrle, a dve zaporedni pozebi sta jih obudili. »V velike sisteme je treba vložiti veliko javnih (državnih, evropskih) sredstev, saj ima sadjar dovolj stroškov že za sistem na svoji kmetiji, ki ga je tudi treba sofinancirati. Potem pa so tu še vodna dovoljenja in soglasja, za pridobivanje katerih v zadnjem desetletju ni bilo niti ene poenostavitve, a ker smo vsi, ki se s tem ukvarjamo, bolj aktivni in več sodelujemo, danes dobiš vodno dovoljenje že v tednu ali dveh, medtem ko si ga včasih čakal pol leta,« pravi Brencetova.

RAZVOJNI PROBLEMI

Na vprašanje o ekonomskem stanju sadjarskih kmetij po dveh pozebah Damijan Vrtin, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZ Novo mesto in dolgoletni specialist za ekonomiko na kmetijah, odgovarja: »Eni so najeli premostitvena posojila, drugi so se lotili priložnostnih del ali storitev, kot tretje država prek razpisa ribniškega razvojnega sklada ponuja brezobrestno posojilo za repromaterial, četrta možnost pa je najboljša, če jo imajo, in sicer, da izkoristijo akumulirana lastna sredstva iz prejšnjih let.«

Posavski sadjarji zdaj upajo, da bo vsaj letošnje leto normalno, da si bodo opomogli, in pospešeno razmišljajo, kako se obraniti škode po pozebi. Najbrž bo v uporabo prišel marsikateri manjši ukrep, a za velike naložbe bo potreben denar. »Vemo, da bo na voljo razpis, pri katerem bo sofinanciranje 50 do 75 odst. z nepovratnimi sredstvi, vendar je treba denar najprej založiti,« trenutni osnovni razvojni problem sadjarjev komentira Vrtin.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 22. februarja 2018

B. Dušič Gornik

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava