DL: Jožica Leskovar, grafologinja - Pokaži svojo pisavo in povem ti, kdo si

18.5.2018 | 13:40

Jožica Leskovar

Grafologija je veda o pisavi, skozi katero se zrcali psihološki profil človeka. Lahko bi rekli: pokaži mi svojo pisavo in povem ti, kdo si. Tako je grafologijo, s katero se aktivno ukvarja od leta 2004, v nekem intervjuju opisala Jožica Leskovar, ena najbolj prepoznavnih slovenskih grafologinj, ki so jo gostili v Dolenjskih Toplicah.

Je avtorica knjige Skrivnosti pisave, ki jo je, kot je dejala, najprej pisala zase, saj se je skozi študij, ki pri nas ni univerzitetno priznan in se poučuje le na zasebnih šolah, srečevala s pomanjkanjem literature. »Povsod dobiš le neke drobce, in ker imam rada zelo urejen miselni proces, sem pisala, da bom imela neki pregled. Knjige nisem imela namena izdati, a so me drugi pregovorili, rekoč, da bo to gotovo zanimivo tudi za tiste, ki niso grafologi. V tej knjigi so osnove, na kratko se dotaknem vseh področij, opisane so črke, nadgradnje pa ni. To da lahko samo grafolog,« je povedala v pogovoru z Brigito Zupančič-Tisovec. Leskovarjeva pripravlja že novo knjigo.

Strokovnjaki s tega področja radi poudarjajo, da je pisava posameznika tako enkratna kot njegov prstni odtis. Grafologinja je v omenjeni knjigi zapisala, da poteze, ki jih s pisalom delamo na pisalni površini, odsevajo celotni psihofizični ustroj človeka. »Z analizo rokopisa je mogoče odkriti človekov prirojeni temperament in sneti masko priučenega. Omogoča nad odkriti različne nadarjenosti, inteligenco, motivacije, strahove, poklicne sposobnosti, osebno zrelost, vidike medsebojnih odnosov, čustveno odzivnost.« A če želimo ta dognanja tudi primerno interpretirati, pa se je treba opreti tudi na znanja psihologije in široko splošno razgledanost.

PISAVA SKOZI ŽIVLJENJSKA OBDOBJA

Študij grafologije, ki ga je Leskovarjeva zaključila pod mentorstvom psihologa, psihoterapevta in grafologa dr. Andreja Zagheta in grafologinje Magdalene Metelko, jo je razgalil pred njo samo, hkrati pa ji je pomagal razumeti druge ljudi in jim na koncu tudi pomagati, je povedala. »V pisavi vedno opazujemo, kako je oseba skozi leta gradila svojo osebnost. Nekatere pisave se praktično skozi vse življenje ne spremenijo. To preprosto pomeni, da je ta oseba navezana na neki konvencionalen način življenja in razmišljanja, da so ji ljuba neka pravila in se jih tudi trdno drži,« je povedala.

Dnevno lahko skozi pisavo spremljamo tudi sebe. »Vsak od nas je verjetno že opazil, da vznemirjeni pišemo drugače, kot če smo jezni. Kadar sem jaz jezna, bom gotovo vnesla nekoliko več agresivnih elementov v pisavo, kadar sem sproščena, je tudi moj način pisanja sproščen. Marsikdo mi reče, da ima toliko različnih pisav. Običajno so to ljudje, ki so zelo čustveni, ki zelo hitro spreminjajo tudi svoje počutje, svoja čustvena stanja. Ljudje, ki se imajo zelo v oblasti, pa mnogo manj spreminjajo pisavo,« je pojasnila.

ZA ANALIZO PORABI OD 8 DO 12 UR

Za poglobljeno analizo pisave Jožica Leskovar, čeprav se s tem ukvarja že skoraj 14 let, porabi od 8 do 12 ur. Še preden se je zares loti, jo najprej pogleda in kakšen dan razmišlja o njej. Za poglobljeno analizo potrebuje predlogo pisave z nekaj več besedila, da lahko opazuje, kolikokrat se pojavljajo določeni znaki, kako pisec zdrži od začetka do konca, ali je njegov ritem pisanja enakomeren ali ne. Besedilo mora biti pisano na brezčrten papir, grafolog tudi opazuje, kako je oseba zavzela življenjski prostor na listu in kako je razporedila vrstice, pri črtastem papirju je namreč določeno, kako bomo pisali.

»Grafolog najprej določi dominantne značilnosti pisave, posebnosti, ki so nekako rdeča nit celotne grafološke analize. Vplivajo dejansko na vse, na glavne in podporne značilnosti. Če poenostavim: oseba, ki piše z neenakomernim pritiskom, ima lahko veliko zelo posebnih nadarjenosti, je pa lahko recimo zelo psihično nestabilna. In čeprav je zelo nadarjena, bo morda zelo težko uspešna, ker ne bo zdržala pritiska. Naslednji korak so meritve, ko izmerimo vse prostore med črkami, besedami in vrsticami, določimo, katero od treh pisnih območij prevladuje. V pisnih območjih lahko ugotavljamo, kam človek vloži največ energije. Če so usklajena, pomeni, da v vsa področja svojega življenja nekako enakomerno vlaga svojo energijo. Ko opravimo te meritve, gremo po poglavjih od miselnih procesov do socialnih kompetenc, čustvene odzivnosti, produktivnosti, ciljev … Pisavo moraš najprej razstaviti na vse mogoče prafaktorje, potem pa iz vseh ugotovitev sestaviš neko zgodbo, ki jo človeku poveš o njem samem,« je razlagala v Dolenjskih Toplicah.

ALI IMA PISAVA PRIHODNOST?

Jožica Leskovar meni, da se moramo zavedati, da je privilegij, da smo pismeni, saj še ni tako daleč čas, ko je bil to privilegij le nekaterih. Pisava ima prihodnost, se pa skozi zgodovino spreminja. »Kakšna bo čez 1000 let, ne moremo vedeti, v bližnji prihodnosti pa bo verjetno ostala takšna, kot je. Pisava bo živela toliko časa, dokler jo bodo poučevali v šolah. Izumrla zagotovo ne bo, lahko pa se bomo enkrat spet vrnili recimo raznim smeškom na tisoč in en način, če bo to naš način izražanja.«

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 22. februarja 2018

Mojca Žnidaršič