DL: Črna človeška ribica - Skulptura, ki naj ne postane spomenik

14.1.2018 | 12:05

Boštjan Kavčič in črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič sta odkrila skulpturo, posvečeno črni človeški ribici.

Boštjan Kavčič in črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič sta odkrila skulpturo, posvečeno črni človeški ribici.

Akademski slikar Robert Lozar je ocenil umetniško delo in čestital avtorju.

Akademski slikar Robert Lozar je ocenil umetniško delo in čestital avtorju.

Odkritju skulpture je prisostvovalo veliko ljudi.

Odkritju skulpture je prisostvovalo veliko ljudi.

Pri odcepu za vas Jelševnik pri Črnomlju stoji od minule sobote zanimiva skulptura, posvečena črni človeški ribici. Skoraj zagotovo je to prva in edina skulptura na svetu, posvečena tej podvrsti človeške ribice. Med drugim tudi zato, ker tudi črni proteus živi zgolj na območju treh kvadratnih kilometrov od Črnomlja, Doblič, Jelševnika do Talčjega Vrha.

Skulptura je delo akademskega kiparja Boštjana Kavčiča, ki se je z družino iz osrednje Slovenije preselil na bližnje Rodine šele pred nekaj leti, a je hitro dojel, kako pomembna je za Belokranjce črna človeška ribica. Kot je dejal ob odkritju skulpture, je človeška ribica zanj varuhinja čistih voda. »Ko bo izginila, bomo izginili tudi mi. Zato moramo poskrbeti, da se bo ohranila. Če ne zaradi nje, že zaradi nas,« je dejal Kavčič, ki je delo podaril črnomaljski občini v upanju, da je to temeljni kamen za veliko zgodbo o črni človeški ribici.

Skulpturo je likovno ocenil akademski slikar Robert Lozar, ki je iskreno priznal, da je pričakoval, da bo Kavčič človeško ribico vklesal v kamen. A bi s tem težko dosegel občutek lebdenja v vodi, ki je značilen za ribico. Zato je kipar na neobdelan kamen pritrdil kovinsko črno človeško ribico v nadnaravni velikosti. »Gre za kombinacijo visokotehnološkega predmeta in naravnega neobdelanega kamna. Da jo je postavil v vertikalo, pa le še potrjuje našo namero, da človeška ribica postane simbol Belokranjcev. Gre za uspešno zlitje avtorske senzibilnosti in Bele krajine ter hkrati za zlitje različnih hotenj in elementov,« je ocenil Lozar.

Skulptura stoji nedaleč od tisočletnega domovanja črne človeške ribice, za katerega pa so ljudje izvedeli šele leta 1986. Niko Šuštarič, predsednik društva Proteus, okoljskega gibanja Bele krajine, je celo dejal, da je odkritje skulpture praznik za črno človeško ribico, saj je človek po dolgih letih spet storil nekaj njej v prid, kajti doslej ji je delal le škodo. Ob tem je spomnil, da človek naravi samo jemlje, da bi bil bogatejši in da bi udobneje živel. Prevečkrat pozablja, da je del narave in da s svojim ravnanjem škoduje sam sebi. Tako na primer tudi človeški ribici onesnažuje vodo, čeprav gre hkrati za njegovo pitno vodo.

A ne gre zgolj za človeško ribico, ampak za ves podzemni svet. Zato je nerazumljivo in nesprejemljivo, da niti v evropski niti v slovenski zakonodaji še v 21. stoletju podzemnemu svetu ni priznan status ekosistema. Seveda je to za odgovorne udobneje, saj se tako izognejo številnim neprijetnim vprašanjem. Ko se poslabšajo pogoji življenja za eno vrsto ali ko izumre, se ni treba nikomur od odgovornih vprašati, kako to vliva na druge soodvisne dele in člane takšnega sistema. Kaj šele, da bi začeli raziskovati in s tem »zapravljati« javni denar.

Odkritje skulpture je bila priložnost, da je Šuštarič spomnil, da so okoljska vprašanja največkrat neprijetna. Zato jih odgovorni neradi slišijo, tisti, ki jih postavljajo, pa kmalu postanejo nadležni in zoprni. A okoljevarstveniki obljubljajo, da bodo vprašanja zastavljali še naprej in v strpnem dialogu iskali rešitve. In Belokranjci tu ne bodo izjema. Seveda pa je najbolj pomembno, da se čim prej zavedo okoljskih problemov, ozaveščanje pa začnejo pri mladih.

Sicer pa naj bi bila skulptura črne človeške ribice pri Jelševniku mimoidočim v opozorilo in opomin, da je tudi ribica tu s pravico do življenja in da se ne morejo obnašati, kot da je ni. Predvsem pa skulptura nikoli ne bi smela postati spomenik, ki bi zanamcem zgolj pričal, da je tu in nikjer drugje na svetu nekoč živela tudi črna človeška ribica.

Članek je bil objavljen v 44. številki Dolenjskega lista 2. novembra 2017

Besedilo in fotografije: M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Uporabniško Ime

e-Naslov

Vaš komentar

Izračunajte vsoto tri in dve: