DL: Jože Možina v Škocjanu - Zakaj je narod razklan

27.5.2020 | 15:00

Dr. Jože Možina je imel veliko dela s podpisovanjem v svojo knjigo Slovenski razkol. Za obisk se mu je zahvalil škocjanski župan Jože Kapler in mu izročil knjigo o velikem škocjanskem misijonarju dr. Ignaciju Knobleharju. Dogodek, ki ga je povezovala Renata Dulc, je s slovensko pesmijo popestril nastop ljudskih pevk Klasje. (Foto: L. M.)

Dr. Jože Možina je v Škocjanu predstavil novo knjigo Slovenski razkol – Knjiga na poljuden in dokumentiran način ruši tabuje o enostranski krivdi za slovensko bratomorno vojno

Dvorana župnijskega doma v Škocjanu je bila konec tedna kar premajhna za številno občinstvo, ki je prišlo poslušat dr. Jožeta Možino, slovenskega zgodovinarja mlajše generacije, doktorja zgodovinskih znanosti in diplomiranega sociologa kulture, marsikomu poznanega kot novinarja in voditelja RTV Slovenija, avtorja mnogih, tudi nagrajenih dokumentarnih filmov, ki je leta 2014 prav za svoje dokumentarne filme prejel nagrado Prešernovega sklada.

Prišel je na povabilo domačina Bogdana Krašne. Razlog za tokratni obisk Dolenjske je bila predstavitev Možinove zelo odmevne knjige Slovenski razkol, ki je od prve izdaje razprodana in je bil potreben že tretji ponatis. Tudi to je znak, da sta njena vsebina in sporočilo še kako aktualni.

Slovenski razkol je namreč prelomno zgodovinsko delo, ki na poljuden in dokumentiran način odgovarja na temeljno vprašanje slovenske novejše zgodovine: zakaj in kako so Slovenci med drugo svetovno vojno spolzeli v oster narodni razkol, kdo je ta proces povzročil in kje se je vse skupaj začelo? Ta razkol se je namreč do konca druge svetovne vojne še okrepil in razširil na celotno slovensko ozemlje, s travmatičnimi posledicami pa sega še v današnji čas. Prav zato je knjiga aktualna in pomembna tudi za prihodnost Slovencev.

Kot je na predstavitvi knjige dejal Možina, so o tem času naše zgodovine pred letom 1990 pisali številni predhodniki zgodovinarji, ki so za izhodišče vzeli zagovarjanje neke ideologije, sam pa si je izbral drugo. »Zanimalo me je slovensko civilno prebivalstvo, njegove stiske, trpljenja in žrtve o izbruhu vojne. Enaka merila sem vzel za vse. Zanimalo me je, kdo je začel bratomorni spopad, kaj je bilo prej – kolaboracija ali revolucija, kaj je vzrok in kaj posledica, koliko žrtev je zakrivila posamezna stran in kdaj se je kaj dogajalo,« je dejal avtor monografije Slovenski razkol, ki je njegova razširjena doktorska disertacija in sad njegovega dvajsetletnega raziskovanja, zbiranja arhivskega gradiva in pričevanj.

Dr. Jože Možina je v zanimivem predavanju, podprtem s podatki, grafi, pričevanji oseb, osebnimi korespondencami med partizanskimi poveljniki itd., dokazal, da so se ljudje sami od sebe v stiski zaradi revolucionarnega terorja uprli partizanom in šli po orožje k Italijanom. »Šlo je za vaško obrambo imetja vasi in življenja vaščanov. Partizani so pobijali civilno prebivalstvo, tudi po cele družine, nastradali so Romi, hudo represijo so izvajali tudi v samem partizanskem gibanju,« je pripovedoval Možina. Osupne grafični prikaz števila slovenskih žrtev na ozemlju Slovenije v letih 1941–1945. Skupaj jih je bilo kar sto tisoč. Največ jih je povzročil nemški okupator (32.140), sledijo mu partizanski oziroma revolucionarni tabor (24.443), neznani povzročitelji (21.331), zavezniki (7181), protipartizanski tabor (6151), italijanski tabor (6119) itd. V vojni je življenje izgubil vsak 15. Slovenec, kar nas uvršča med narode z največjo smrtnostjo v času vojne oziroma neposredno po njej, saj so se poboji dogajali tudi po vojni.

Možina, ki so mu zbrani v Škocjanu zastavili kar nekaj vprašanj in predstavili svoje mnenje, je poudaril, da je edina pot za slovenski narod iz razklanosti in razdeljenosti spoznanje resnice ter korajža. Kajti kot dokazujejo najnovejše epigenetske študije, so travme naših prednikov vtkane v genski zapis. Še vnuki lahko trpijo in čutijo travme starih staršev. To kaže slika naše ranjene slovenske nacije in konfliktnosti, ki jo žal še danes poznamo na več ravneh.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 12. marca 2020

L. Markelj