DL: KS Veliki Gaber - Pogrešajo pločnik in tudi dvorano

2.12.2019 | 11:20

Predsednica KS Veliki Gaber Štefka Gliha pred križiščem glavne s stransko cesto proti Biču (Foto: R. N.)

Premalo varnih šolskih poti za osnovnošolce – Večina se jih raje v šolo vozi z avtobusom – Problematična tudi navezava ceste, ki pelje proti Biču – Težava je v pridobivanju soglasij, pravijo na občini – Projekt bi razdelili v dve fazi

Državna cesta skozi Veliki Gaber je dotrajana, preozka in nevarna za pešce, že vrsto let opozarjajo tamkajšnji občani. Po njihovem mnenju je nujno potrebno, da se jo obnovi in zgradi pločnik z javno razsvetljavo, a so zaskrbljeni, ker se zadeve ne premaknejo.

Pretekli teden smo se v Velikem Gabru dobili s predsednico tamkajšnje krajevne skupnosti Štefko Gliha, s katero smo si ogledali omenjeno problematiko. »Kot lahko tudi sami vidite, je cesta že pošteno uničena in na nekaterih mestih je asfalt že počil. Obenem pa je tudi zelo obremenjena. Promet se povečuje, kajti kar nekaj je družin, ki so se preselile v našo krajevno skupnost,« nam je ob sprehajanju po cesti do Kmetijske zadruge povedala predsednica.

V Velikem Gabru imajo tudi osnovno šolo, a ker ob državni cesti ni pločnika, je pot do šole zelo nevarna. Številni otroci zato hodijo na avtobus, čeprav so od šole oddaljeni le kakšen kilometer, je dejal ravnatelj šole mag. Gregor Udovč. »Tisti najbližje pa uporabljajo poljske poti. Problem je tudi, ker na državni cesti mimo šole ni prehoda za pešce,« je še poudaril ravnatelj, ki upa, da se bo to kmalu spremenilo.

Problematična je tudi navezava ceste, ki pelje proti Biču. »Od transformatorja do križišča se je v zadnjih letih zgodilo že precej nesreč, štirje so na tem odseku celo umrli,« je poudaril Mirko Gliha, nekdanji občinski svetnik in nekdanji predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Pri vključevanju na glavno cesto pogled zastira stara hiša, ki je po besedah Glihe spomeniško zaščitena, zato je ni mogoče porušiti. »A ker razpada, streha je v zelo slabem stanju, ogroža prometno varnost,« je še dodal. Predstavljena jim je bila rešitev, da bi cesto z Biča na glavno cesto navezali pri Kmetijski zadrugi, kjer bi bilo krožišče. »Na ta način bi tudi umirili promet skozi naselje,« je prepričan. Na sestanku s predstavniki Direkcije za infrastrukturo in občino jim je bilo obljubljeno, da bodo še letos začeli izvajati investicijo, je dejal Gliha. »Imam tudi pisna zagotovila od države, a ne vidim, da bi se začelo kaj premikati. Smo druga največja krajevna skupnost v občini, imamo pa le 30 metrov pločnika,« je zatrdil.

Na trebanjski občini se zavedajo težav z nevarnimi potmi v Velikem Gabru. »Težava je v pridobivanju soglasij, saj niso pridobljena vsa, ki bi omogočala gradnjo. Soglasja pridobiva Direkcija RS za infrastrukturo, občina jim pri tem pomaga,« so sporočili. Na občini so še dodali, da predlagajo razdelitev projekta v dve fazi. »Prva bi zajemala ureditev pločnika iz Medvedjeka proti središču Velikega Gabra, druga pa iz smeri Velikega Gabra proti središču. Ta bi se izvajala, ko bo pripravljena projektna dokumentacija ureditve krožišča pod Kmetijsko zadrugo z deviacijo na lokalno cesto proti Biču. S predlogom se mora strinjati Direkcija za infrastrukturo, ki je nosilec projekta, saj gre za regionalno cesto,« so pojasnili. Obrnili smo se tudi na Direkcijo za infrastrukturo, a odgovora do zaključka uredništva nismo prejeli.

POGREŠAJO VEČNAMENSKI PROSTOR

V krajevni skupnosti Veliki Gaber pogrešajo tudi večnamenski prostor, v katerem bi lahko pripravili kakšno večjo prireditev v kraju. V stavbi, v kateri je sedež krajevne skupnosti, je sicer na podstrešju dvorane, ki pa sprejme le 50 ljudi, je povedala Štefka Gliha. »Poleg tega se po stopnicah navzgor težko povzpnejo starejši, invalidi pa tja sploh ne morejo priti. Prireditve bi lahko potekale v šoli, a tam ne smemo točiti alkohola. Če kakšno društvo praznuje jubilej, veste, da bo vsak po koncu rad spil kakšen kozarček vina,« je še dejala. Tamkajšnje društvo upokojencev bo zato deseto obletnico delovanja praznovalo kar v sosednji občini.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 19. septembra 2019

Rok Nose