DL: Napadel varnostnika - Grožnje in pljuvanje na dnevnem meniju

7.2.2019 | 14:35

Incident se je zgodil v Mercator centru v Bršljinu.

Incident se je zgodil v Mercator centru v Bršljinu.

Franc Zorič opozarja na vse bolj nasilne romske tatvine.

Franc Zorič opozarja na vse bolj nasilne romske tatvine.

Na desni dlani ima varnostnik tudi ureznine.

Na desni dlani ima varnostnik tudi ureznine.

»Ko sem očeta, ki je bil star kakšnih 17 let, opozoril, da je odgovoren za svojega otroka, ki je skozi vhodna vrata potisnil škatlo s kockami, se je vznemiril. Povabil sem ga, da se greva pogovorit, v tistem pa je padlo. Udaril me je s pestjo v ličnico, pri čemer mi je prebilo ustnico, padel sem vznak,« o incidentu, ki se je v soboto zgodil v eni od prodajaln v novomeškem nakupovalnem centru, pripoveduje varnostnik Franc Zorič.

Ko se je varnostnik pobral, je napadalec znova skočil vanj, tako da je moral Zorič uporabiti plinski razpršilec. Jeznoritega napadalca pa to ni umirilo. »Po meni je padalo z vseh strani, ne samo on, pomagali so mu še drugi, s katerimi je prišel v trgovino. Domnevam, da je šlo za eno romsko družino, kakšnih osem ljudi je bilo, vključno z otroki,« se spominja Zorič, kateremu so poškodbe oskrbeli v urgentnem centru novomeške bolnišnice, potem pa je okreval doma. Izkazalo se je, da ima poškodovana tudi dva prsta, v katera so se najverjetneje zapletle vrvice napadalčeve bunde.

Po dogodku je na policiji zoper glavnega storilca vložil predlog za pregon. Sicer na ravnanje policije nima pripomb, ocenjuje, da je prišla v primernem času, saj je izvedel, da je sočasno obravnavala še en primer kraje v drugi trgovini v Bršljinu.

Zorič v varnostni službi dela že deset let, a kaj takega se mu še ni zgodilo. Opozoril je, da so tatvine, ki jih izvajajo Romi, dnevno na seznamu. »Lahko rečem, da jih devet od desetih zagrešijo Romi. Pa ne samo to, prodajalkam neprestano grozijo, da jih bodo počakali zunaj ali da jim bodo razbili avtomobile, jih pljuvajo, odrivajo … To so nemogoči delovni pogoji!«

OTROCI ZAMOTIJO

Izpostavi, da se v večini primerov zelo dobro pripravijo na tatvine. »Prav v tej trgovini, kjer se je v soboto zgodil napad name, so nekaj dni prej isti ljudje uspešno ukradli igrače. To so naredili tako, da so dva mlajša otroka poslali med police, da sta zamotila prodajalke in varnostnika, oni pa so pri vratih podrli škatle, da se ni slišalo, ko so jih potem brcnili ven. Ker sem domneval, da tudi tokrat nameravajo narediti enako, sem se postavil ob vhodna vrata.«

Zorič ima izkušnje ne samo iz te trgovine v Novem mestu, temveč tudi iz drugih nakupovalnih centrov, med drugim dela v Krškem, kjer je po njegovi oceni romskih tatvin manj kot v Novem mestu, kjer je tudi koncentracija Romov večja. »Varnostnike trgovine najemajo izključno zaradi težav z Romi, po eni strani zaradi tatvin, po drugi zaradi zaščite prodajalk.«

UKRADENO V HLAČE

Natančno opiše, kako se lotevajo tatvin v drogerijah. »Izbirajo samo drage parfume in kakšne brivnike. Ženske pridejo ali z velikimi torbami ali dolgih krilih, artikle poberejo iz škatel in jih zmečejo v torbe, krila ali celo v modrce.«

Potem opiše primer iz trgovine s tekstilom, kjer nekateri kradejo sami, drugi v skupinah. Ena skupina izbere artikle, jih zvije in porine med police, včasih odstranijo še etikete, druga skupina jih potem odnese. »Zelo hitro se učijo tudi otroci, tako sem zalotil enega fanta, starega okoli šest let, ki je ukradel igračo in jo skril v hlače.«

Opaža, da je največ Romov v trgovinah ob dnevih, ko dobijo otroške dodatke oz. denarno socialno pomoč. »Delajo po sistemu, če ne bo mogoče ukrasti, bomo plačali. Varnostniki na tem območju res nimamo težav z drugimi ljudmi kot le z Romi. Opažam tudi, da so mladoletniki vedno bolj nasilni.«

ODVRŽEJO UKRADENO

Ob takšnih varovanjih v trgovinah varnostniki drugih pripomočkov, kot sta solzivec in lisice, nimajo. »V tem konkretnem primeru mi je žal, da nisem solzivca uporabil, še preden me je udaril, po treh ostrih besedah. Varnostniki nismo v lahkem položaju, saj se zavedaš, da si sam, in včasih je težko ukrepati. Če opazim, da je nekdo nekaj izmaknil, najprej stopim do njega in ga nagovorim z besedami: 'Dober dan, varnostna služba, prosim, če stopite z mano na kontrolo računa.' Na ta način jih odpeljem v prostore za pregled. Ker že vem, kam je kdo dal artikle, ki jih je ukradel, prosim, da jih pokaže. Ljudi se ne dotikamo, v primerih, da prostovoljno tega ne naredijo in gre za osebe ženskega spola, pokličemo na pomoč policistke. Po vseh izkušnjah, ki jih imamo, znamo predvideti, kako se bodo okoliščine odvile. Običajno se storilci zavedajo, da je najboljše, če sodelujejo, zato sami pokažejo ukradeno, se pa tudi zgodi, da v tistem, ko v trgovini spoznajo, da smo jih opazili, ukradeno odvržejo.«

Po nekaj dneh dopusta se Zorič vrača na delovno mesto. »Ampak ne v Novo mesto, delodajalec se je odločil, da bom zdaj v Krškem, kjer tudi Romi niso tako agresivni kot novomeški.«

NIKAR SAMI NAD TATOVE

O dogodku je policija poročala: »1. decembra popoldne smo bili obveščeni, da je v eni izmed prodajaln v Novem mestu neznanec napadel varnostnika, ga poškodoval in pobegnil. Po prvih ugotovitvah in zbranih obvestilih novomeških policistov naj bi varnostnik opazil otroka, ki je iz prodajalne nameraval odtujiti artikel. Ko je otroka na ravnanje opozoril, ga je napadel neznani moški, ga večkrat udaril in pobegnil. Varnostniku so lažje poškodbe oskrbeli v novomeški bolnišnici, policisti pa nadaljujejo preiskavo in aktivnosti za izsleditev osumljenca kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe.«

Ker so se v javnosti pojavila namigovanja, da je policija prepozno ukrepala, je Alenka Drenik s PU Novo mesto pojasnila, da je bila prva patrulja na kraju dogodka v petih minutah po napotitvi. V aktivnosti za izsleditev storilca so vključili štiri patrulje. Reakcijski čas za nujne interventne dogodke na PU Novo mesto je bil lani 11 minut in 51 sekund.

Sicer policisti prijav o napadih na varnostnike v prodajalnah ne dobivajo pogosto. »Obravnavamo pa več primerov zaradi neupoštevanja odredb varnostnikov.«

S PU Novo mesto so poslali še nekaj statistike (seveda ne gre samo za primere, ko so storilci Romi, saj je na ta način ne vodijo): letos so obravnavali 454 tatvin (to je 9 odstotkov manj kot lani) in 247 kaznivih dejanj velike tatvine (za 13 odstotkov manj kot v istem obdobju lani).

Kaj storiti, če trgovci ali stranke postanejo žrtev tatov? »Vsekakor predlagamo, da poiščejo pomoč varnostnika in takoj pokličejo na številko 113, nikakor pa naj ne skušajo sami obračunati z nasilneži ali zadržati storilcev. Ob klicu na številko 113 policistom sporočite, kje ste in kaj se dogaja oziroma zakaj potrebujete pomoč,« svetujejo na PU Novo mesto.

ODZIV OBČINE

Kaj pravijo na to na občini? »Mestna občina Novo mesto je zaskrbljena zaradi zadnjih incidentov. Reševanje tovrstnih incidentov je sicer predvsem v pristojnosti policije, Mestna občina Novo mesto pa si bo, predvsem v vlogi koordinatorja, tudi v prihodnje prizadevala za dobro sodelovanje vseh pristojnih organov in strateško reševanje integracijske problematike romske skupnosti,« je sporočil Urban Kramar iz novomeške občine.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 6. decembra 2018

Besedilo in fotografije: Janja Ambrožič

starejši najprej | novejši najprej

Komentarji (2)

10d nazaj+6     + (6)     – (0)     Oceni winetou 

V bivši državi se to ni dogajalo.Imeli so manj denarja, za tatvine in druge lopovščine pa ni bilo potrebno sodišče temveč samo pendrek. Bali so se policajev kot ognja.Sedaj jim nikoli ni dovolj socialnih podpor in delat tako ne rabijo. Za nadstandard pa še kradejo.

10d nazaj+7     + (7)     – (0)     Oceni Franci D 

Država podpira lopove, kaj ni očitno?

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava