DL: Brulčev mlin v Hrušici - Več kot 200 let star mlin odprl svoja vrata

16.1.2016 | 14:30

Janez (desno) in Damjan Brulc obnavljata družinski mlin že deset let. (Foto: M. Ž.)

Mlinar Mihael Cimermančič na nedavnih dnevih odprtih vrat kaže, kako so nekoč klepali mlinske kamne. (Foto: Dušan Štepec)

Po raziskavah zgodovinarjev sodi mlinarstvo med najstarejše obrti, saj so mletje žit poznale že neolitske kulture. V Podgorju je še pred pol stoletja delovalo kar 32 mlinov, danes pa praktično nobeden več. Zato je trud Janeza Brulca, ki z bratom Damjanom pod budnim očesom novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) že deset let obnavlja družinski mlin v Hrušici, star več kot 200 let, še toliko bolj pohvale vreden in pomemben za ohranjanje tovrstne tehniške dediščine na Slovenskem.

Ob letošnjih nedavnih dnevih evropske kulturne dediščine, ki jih je že 25-ič pripravil ZVKDS, je Janez Brulc za obiskovalce odprl vrata družinskega mlina. V sodelovanju s stopiškim turističnim društvom in osnovno šolo ter z novomeško enoto omenjenega zavoda je pripravil dneve odprtih vrat, da bi širšo javnost opozoril na izginjajočo dediščino mlinarstva v Podgorju.

EDEN NAJSTAREJŠIH IN NAJBOLJ OHRANJENIH MLINOV

Pri Brulčevih se po ustnem izročilu z mlinarstvom ukvarjajo od leta 1777, a je, kot je dejal Janez, mlin najverjetneje še starejši, saj je vrisan na nekoliko starejši vojaški zemljevid. »Sedanjo zunanjo podobo in notranjo razporeditev prostorov je dobil po temeljiti predelavi in povečavi v sedemdesetih letih 19. stoletja. Po velikosti sodi med večje v Podgorju ter je eden najstarejših in najbolje ohranjenih na Dolenjskem. Pod skupno streho združuje bivalne in delovne prostore, njegova posebnost pa sta dva mlinska prostora oziroma malenci. Zgornja se nahaja v pritličju hiše, spodnja pa v kleti. V starejši zgornji je ohranjen ´štanjpoden´, na njen stoji lesen čistilec za žito, pod njim pa ´pajtelj´, v spodnji pa sta obnovljena dva para kamnov s ´pajtloma´. Zelo zanimiva je tudi njegova mlinščica, dolga preko 500 metrov, ki je bila zgrajena kot ročno izkopani jašek za dovajanje vode iz potoka do mlinskih koles,« je mlin opisal konservator mag. Dušan Štepec iz novomeške enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Prav v lanskoletni septembrski vodni ujmi poškodovana mlinščica je preprečila zagon mlina, ki je lani dobil tudi novo leseno zunanje mlinsko kolo, ki ga je po vzoru starega izdelal mizar Slavko Blažič iz Velikega Slatnika, kar je sofinacirala Mestna občina Novo mesto, letos pa sta brata Brulc na novo izdelala še dotrajane lesene dele mlinskih naprav v spodnji malenci. »Obnova mlinščice, ki je povezana s sanacijo zemeljskega plazu, je načrtovana letos, če bosta na pomoč lastniku priskočila država in lokalna skupnost. Vsi, ki smo pripravili dneve odprtih vrat, si želimo, da bi se mlinsko kolo ponovno zavrtelo naslednje leto, to je po tridesetih letih, odkar so Brulčevi leta 1986 opustili mlinarsko obrt,« je pojasnil Štepec. Glede tega sta optimistična tudi brata Brulc, ki pravita, da naj bi na poškodovanem delu mlinščice za zdaj postavila leseno korito in s tem vsaj začasno rešila dotok vode na mlinsko kolo. Njuna prošnja za sanacijo plazu pa je namreč doslej naletela na gluha ušesa pri vseh pristojnih službah.

TRIDNEVNO DOGAJANJE

Na treh dnevih odprtih vrat konec septembra (od 25. do 28.) so si obiskovalci lahko ogledali obnovljeni mlin. Janez Brulc in Dušan Štepec sta jim predstavila značilnosti mlina in potek obnove, člani Turističnega društva Stopiče pa, kako so stranke v preteklosti prinašale žito v mlin, še posebej zanimivo pa je bilo pripovedovanje mlinarja Mihaela Cimermančiča, ki je nekoč mlel v Brulčevem mlinu. Ob tej priložnosti so v zgornji malenci postavili stalno razstavo o zgodovini mlinarstva v Podgorju, značilnostih petih mlinov in ene žage ob Klamferju, zgodovini Brulčevega mlina in njegovi obnovi, ki jo je pripravila novomeška območna enota ZVKDS, razstavo pa je financiralo turistično društvo, ki je zanjo dobilo denar na razpisu novomeške občine. Ves čas prireditve je bil na ogled tudi dokumentarni film o mlinih in žagah na Klamferju in Težki vodi, ki je nastal v produkciji Vašega kanala v času dveh raziskovalnih taborov Kluba za nadarjene učence Novo mesto v letih 1996 in 1997.

Med sobotnim pohodom po dolini Klamferja si je 30 pohodnikov pod vodstvom konservatorja Štepca in domačina Antona Goršina, ki je v začetku tega leta izdal monografije o Stopičah in okolici, ogledali Kočevarjev, Murnov, Brulčev in Šafarjev mlin ter Lajbkov mlin z žago. Zadnji dan odprtih vrat pa so Brulčeve obiskali še stopiški osnovnošolci, ki se bodo v tem šolskem letu pri izbirnem predmetu turistična vzgoja pod mentorstvom učitelja Mitje Grosa lotili raziskave, kako dediščino mlinarstva v Podgorju vključiti v lokalno turistično ponudbo. »Ravno vključevanje Brulčevega mlina v turistično ponudbo je še posebej zanimivo za stopiško turistično društvo, ki želi, da bi se pri Brulčevem mlinu čim prej zavrtelo mlinsko kolo,« je še dodala Marjanca Trščinar Antić, predsednica stopiškega turističnega društva, v katerem si prizadevajo, da bi turistične zanimivosti Podgorja predstavili tudi obiskovalcem od drugod.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista, 15. oktobra 2015

Mojca Žnidaršič