DL: Brulčev mlin dobiva vse lepšo podobo

30.11.2014 | 15:30

Janez(levo) in Damjan Brulc pred družinskim mlinom v Hrušici. (Foto: M. Ž.)

Janez(levo) in Damjan Brulc pred družinskim mlinom v Hrušici. (Foto: M. Ž.)

Novo mlinsko kolo iz hrasta je delo mizarja Boštjana Blažiča. (Foto: M. Ž.)

Novo mlinsko kolo iz hrasta je delo mizarja Boštjana Blažiča. (Foto: M. Ž.)

V Brulčevem mlinu ob potoku Klamfer v Hrušici pri Velikem Slatniku se znova po več desetletjih sliši zvok zunanjega lesenega mlinskega kolesa. Lastnik Janez Brulc namreč z bratom Damjanom pod konservatorskim nadzorom novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) obnavlja družinski mlin, ki je po cerkvenih arhivih iz leta 1777.

»Zasnova Brulčevega mlina na kamen s pogonom vodnih koles na zgornjo vodo je značilna za mline, ki so bili v preteklosti razširjeni na manjših vodotokih na Dolenjskem. Po velikosti sodi med večje ter je gotovo med najstarejšimi in najbolj ohranjenimi tovrstnimi mlini na Dolenjskem. Pod streho združuje bivalne in gospodarske prostore, posebnost stavbe pa sta dva mlinska prostora (malence) – zgornji se nahaja v pritličju, spodnji v kleti. V zgornjem, ki je starejši, je ohranjen ´štajnpoden´ z lesenim čistilcem za žita, v spodnjem pa sta ohranjena dva para mlinskih kamnov. Posebnost Brulčevega mlina je tudi njegova mlinščica, ki je dolga preko 500 metrov in je bila prvotno zgrajena kot umetno ročno izkopani kanal. Žal je bila ob izgradnji kanalizacije leta 2006 delno prekopana in nestrokovno obnovljena, vendar še vedno omogoča ponovno delovanje mlina,« je mlin, ki je del večje Brulčeve domačije, orisal mag. Dušan Štepec, konservator novomeške območne enote ZVKDS.

In za to si prizadevata tudi Brulčeva brata, ki si želita ohraniti kulturno dediščino. Načrtovanje obnove je Janez začel leta 2005 ter novomeški ZVKDS zaprosil za mnenje in usmeritve, obnavljati pa je začel dve leti kasneje. »Državo sem zaprosil tudi za denarno pomoč iz evropskih sredstev, vendar so me zavrnili, zato sem se tega lotil sam,« je povedal Janez. Tako počasi, iz leta v leto mlin dobiva lepšo podobo. Najprej je obnovil podrt kamniti jez na Klamferju, leta 2008 betonska korita in zgornji del mlina, tri leta kasneje fasado in delno spodnjo malenco, letos pa je mlin opremil z novim lesenim mlinskim kolesom, ki ga je po merah in fotografijah starega izdelal mizar Boštjan Blažič iz Velikega Slatnika (podjetje S.B.M.- Lesa), kar mu je predstavljalo velik izziv. Nekoč je sicer mlin imel dve mlinski kolesi, vendar bodo Brulčevi za zdaj ostali pri enem.

Mlin, ki so ga v preteklosti širili in večali, je sedanjo zunanjo podobo in notranjo  razporeditev prostorov dobil po drugi temeljiti predelavi v osemdesetih letih 19. stoletja. Delovati je prenehal leta 1986, zadnji pravi mlinar pa je bil Janezov in Damjanov ded Janez. A kaže, da bo Brulčev mlin znova zaživel, resda ne kot gospodarski objekt, temveč kot turistični. Ob desetletnici začetka obnove, to je prihodnje leto, namerava Janez obnovljeni mlin odpreti za javnost. V zgornji malenci naj bi stala razstava, spodnja pa bi služila za prikaz tradicionalnega mletja različnih žit. »ZVKDS, lastnik in Zavod za turizem načrtujemo, da bi se obnovljeni mlin vključil tudi v turistično ponudbo Dolenjske, do odprtja pa želimo ob pomoči Zavoda za  turizem v mlinu pripraviti razstavo o mlinarstvu in žagarstvu na Klamferju ter izdati tudi vodnik po mlinih in žagah na Klamferju s predstavitvijo obnove Brulčevega mlina,« je še dejal Štepec.

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista, 28. avgusta 2014

M. Žnidaršič

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava