DL: Naključno pomenkovanje - S šoferjema (90 in 85 let) o vozniških

1.5.2024 | 15:30

Dušan (levo) in Šime (Foto: M. G.)

Eden jih ima 90, drugi pa 85 let – Vzorna za volanom ... Ne mine dan, da ne bi dolgoletna znanca Šime Lukić in Dušan Rajaković malo po deseti uri po odmerek brizganca zavila v priljubljeni lokal v bližini največjega križišča v Metliki. Navadno se usedata za »rezervirano« mizo in se prepustita pomenkovanju o tem in onem. Začneta z obdelavo žgočih, kot pravita, državniških tem, potem se posvetita še novicam iz lokalnega okolja, neizogibno pa se pogovor dotakne tudi spominov na šoferske dni.

Šime šteje 85 pomladi, Dušan pa je lani praznoval 90 let. »Bil sem pri doktorju. Dejal mi je takole: 'Dušan, midva bova končala. 60 let ste obračali volan in čas je za 'upokojitev'. Jaz sem mu lahkega srca rekel: 'Gospod doktor, se strinjam.' Imel sem sicer vozniško dovoljenje še za en mesec, a sem ga vseeno vrnil v pisarno notranjih zadev. Dekletoma, ki sta me lepo sprejeli, sem se srčno zahvalil in jima pustil čokoladi,« se spominja Dušan, ki pa se ni povsem odpovedal šoferskim navadam. Zdaj namreč sedi za volanom manjšega električnega vozila, ki lahko pelje največ 25 kilometrov na uro, s prostorom za prtljago in sovoznika. Ta sedež je rezerviran za njegovo osem let mlajšo soprogo, da se bosta lahko vozila tudi do deset kilometrov oddaljene Brezovice v Žumberku, kjer je bil rojen. »Dokler sem bil mlad šofer, sem včasih, kdor pa ni, malo golobje pogledal v kozarec in tudi pohodil stopalko za plin. To so bile v glavnem finančne napake,« pove v smehu.

Šime, doma iz Zadra, Metličan pa je že 60 let, je pokojnino zaslužil v kabini tovornjaka. Prevozil je skoraj tri milijone kilometrov brez enega samega prekrška ter prejel številne nagrade in priznanja. »Vse sem to povedal psihiatru, ko sem šel pri osemdesetih na podaljšanje vozniškega. Pa mi je rekel, to je bilo takrat. Poznam prijatelja, ko se mu je na pregledu zataknilo. Na vprašanje doktorja, kateri dan je danes, se je preprosto izgubil. In je moral iti na dodatne preglede. To pa stane,« je izračunal Šime. Upa, da bo še dolgo šofer »s podaljškom«, kar mu želi tudi prijatelj Dušan. »Če je človek kolikor toliko zdrav, mu do 90 let privoščim vožnjo. Po tem pa nič več. Leta naredijo svoje. Lahko ješ, kar si želiš, a življenjska ura dela svoje. Zato se jaz ne jezim na psihologa,« sta se razšla in dogovorila za snidenje naslednji dan.

Članek je bil objavljen v marčevski tiskani številki Dolenjskega lista

M. Glavonjić