DL: Prenovljena po 200 letih - Septembra bo na novo posvečena

23.8.2022 | 14:40

Okolica cerkve z župniščem je tudi prostor za srečevanje. (Foto: M. G.)

Okolica cerkve z župniščem je tudi prostor za srečevanje. (Foto: M. G.)

Ena največjih cerkva v Beli krajini z izjemno zgodovino v novi preobleki – Pomemben finančni vložek lokalne skupnosti, podjetij in posameznikov – Učne delavnice ob obnovi fasade – Ko župnik nagovori župljane

Leta 2007 se je začela temeljita prenova župnijske cerkve sv. Štefana z okolico, dominantne sakralne stavbe na semiškem trgu, sezidane v slogu baročnega klasicizma. Obnova, ki poleg zidarskih in restavratorskih del obsega tudi restavriranje starih lesenih kipov v nišah, njihovo prestavitev v notranjost cerkve in namestitev novih kipov na pročelju, bo končana pred koncem poletja, v gabaritih, kot so danes, pa jo bodo po 200 letih na novo posvetili 11. septembra letos.

»Prekritje dotrajane strehe ladje leta 2007 je bil nujen sanacijski ukrep, tedaj smo hkrati z opeko pokrili tudi spodnji del obzidja, del zgornjega obzidja proti Taborski poti pa na to še čaka. Osem let pozneje je sledila obnova vseh vitražev. Takrat se je pravzaprav pokazalo, da je treba dela nadaljevati, tudi zaradi dveh manjših požarov na električni napeljavi v notranjosti cerkvenih zidov,« je župnik Luka Zidanšek spomnil na postorjeno in dodal, da so leta 2018 iz bogoslužnega prostora odstranili talne površine, odbili omete ter umaknili opremo in oltarje, hkrati pa postavili novo streho zvonika. Gradbišče se počasi zapira, prenovljena (tudi energetsko, zvočno in prostorsko) notranjost cerkve, ki se sicer omenja od leta 1228, naj bi tako izpolnjevala svoj namen vsaj naslednjih 200 let.

Luka Zidanšek: Obnova fasade je izjemno zahtevna. (Foto: M. G.)

Luka Zidanšek: Obnova fasade je izjemno zahtevna. (Foto: M. G.)

»Zelo lepo sodelujemo z Občino Semič, ki razume pomembnost cerkve za kraj in je seveda bila tudi pomemben vir sofinanciranja. Sicer je bilo pri obnovi opravljenega veliko prostovoljnega dela, svoj delež so prispevali podjetniki, obrtniki in domačini po svojih zmožnostih,« se je priljubljen semiški župnik s hvaležnostjo spomnil vseh, ki so pomagali. Ob tem se je ozrl v čas, ko so se šele lotevali obnove. Od župljanov je namreč marsikdaj dobil občutek, da se to pri njih ne da, saj so kraji revni. On pa jih je nagovarjal, da se vsako začeto delo enkrat konča in da bo tako tudi pri njih. Nedolgo zatem so ljudje stopili skupaj, sadovi tega so še kako vidni, saj je tistih, ki cerkev doživljajo kot bogoslužni prostor, vedno več, tisti, za katere je cerkev kulturni spomenik, pa prav tako vse pogosteje vstopajo skozi vrata ali se poklonijo njeni mogočni arhitekturni izvedbi, pripoveduje župnik in pri tem omeni tudi leta 2014 obnovljen trg pred cerkvijo. Turistično je zelo vabljiva dvoriščna kapelica Male Terezike, ki jo je z mozaiki opremil slovenski jezuit, duhovnik, teolog, umetnik in idejni vodja Centra Aletti, Marko Ivan Rupnik.

Načrtov je še nekaj, nadaljuje Zidanšek, ki župnijo vodi od leta 2005. Mednje sodi tudi ureditev dela protiturškega taborskega obzidja ob cesti, dvorišča znotraj obzidja in dostopa s ceste. Poleg semiške župnijska cerkev stoji še v Črmošnjicah, podružničnih cerkva pa je dvajset. Razen treh so vse prekrite, pri nekaterih manjkajo fasade, treba pa bi bilo tudi prebeliti njihovo notranjost in v veliki večini restavrirati oltarje. To je sicer največji strošek, a tudi najmanj viden.

Obnovljen je tudi oltar. (Foto: M. G.)

Obnovljen je tudi oltar. (Foto: M. G.)

Ob obnovitvenih delih na fasadi je podjetje GNOM iz Šentvida pri Stični izvedlo delavnico na temo apna in apnenih ometov. Predavanja se je prvi dan udeležilo 24 slušateljev. Preostale dni so izvajali praktično delo na zvoniku in glavni fasadi cerkve, ki je obsegalo vse stopnje obnove – pretrkavanje, odbijanje preperelih, presoljenih in odstopljenih ometov, struganje starih beležev, pripravo apnene malte, pripravo podlage, ometavanje in nanos beležev. Namen takih delavnic je ozaveščati čim širši krog ljudi o uporabi zdravih, naravnih materialov, med katere sodi tudi apno, in popularizirati stare tehnike in obrti.

Članek je bil objavljen v 28. številki Dolenjskega lista 14. julija 2022

M. Glavonjić

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava