DL: Mestna drevesa - V mestu od rojstva do starosti in smrti

31.5.2022 | 14:45

Peter Železnik ob lani posajenem navadnem kostanju nad križiščem pri Šmihelskem mostu. Spodaj ob cesti se vidi zakrneli maklen. (Foto: I. V.)

Del Kettejevega drevoreda pod Novim trgom bodo v naslednjih letih postopoma obnovili. (Foto: I. V.)

Vsako živo bitje imajo svojo življenjsko dobo, tudi mestna drevesa. Ko opravijo svoje poslanstvo in postanejo nevarna, jih je treba zamenjati. Tudi o tem je tekla beseda na prvem letošnjem novomeškem Jane's Walk oziroma po slovensko Janinem sprehodu na temo urbana drevesa v mestnem jedru, ki sta ga Društvo arhitektov Dolenjske in lokalna skupina evropskega projekta CREthink (Co-creative RETHINKing for sustainable cities, kreativno premišljevanje o trajnostnih mestih) pripravila v petek, tokrat predvsem za strokovno javnost.

Če so v preteklosti drevesa v urbanem okolju služila predvsem kot okras ali pa če je šlo za sadno drevje, tudi za prehrano prebivalcev, s podnebnimi spremembami in z globalnim segrevanjem tudi pomembno vplivajo na kakovost življenja v mestih oziroma urbanem okolju, saj odločilno vplivajo na mikroklimo v naseljih ter v poletnem času bistveno znižujejo temperaturo zraka na mestnih trgih in ulicah. Asfalt se na soncu poleti segreje na 60 °C in več, v senci pod drevesnimi krošnjami pa je temperatura asfalta okoli 25 stopinj oziroma približno toliko, kot je temperatura zraka.

Stanje urbanih dreves v novomeškem mestnem jedru je predstavil Peter Železnik iz novomeške enote Zavoda za varstvo narave in županov pooblaščenec za mestna drevesa. Janin sprehod se je začel pod nekdanjim vrtcem Janko nad Režkovo vilo pod mogočno več kot dvesto let staro bukvijo, ki so ji dnevi zemeljskega življenja šteti, njena smrt pa je poleg starosti tudi posledica nestrokovnega poseka bližnjega drevesa, ki se je posušilo zaradi gradnje dovozne ceste in s katerega se je najverjetneje bolezen po koreninskem sistemu, ker štor ni bil izkopan, preselila na omenjeno bukev.

Mogočna bukev pod nekdanjim vrtcem Janko ne bo več dolgo živela. (Foto: I. V.)

V neposredni bližini, ob križišču med Ljubljansko cesto in Šmihelskim mostom, se že trideset let za življenje borijo makleni, ki zaradi bistveno premajhne rastne jame nikakor ne morejo zrasti. Po mnenju Petra Železnika gre pri tem tudi za izbiro neprimerne vrste drevesa za tisti prostor. Le nekaj metrov nad makleni pa že spodbudno raste navadni kostanj, ki je tam lani v okviru akcije Zapeljite kolo, kjer želite drevo nadomestil posušeno češnjo.

Pravi čudež je začetni del Kettejevega drevoreda ob Novem trgu, ki je bil zasajen ob kapucinskem samostanu in je čudežno preživel gradnjo ceste pa tudi za te kostanje zelo stresno gradnjo poslovno trgovskega centra Novi trg. Vendar se, kot je povedal Peter Železnik, tudi tem drevesom življenjska doba v zanje precej neprijaznem okolju počasi izteka, tako da jih bodo v naslednjih letih postopoma po potrebi nadomeščali z mladimi drevesi. Kot je povedal, bodo na njihova mesta zasadili večje, starejše sadike, ki pa v primerjavi z mlajšimi in manjšimi sadikami zahtevajo precej več nege, tudi rednega zalivanja, za kar bo skrbela novomeška Komunala, ki jo je na Janinem sprehodu zastopal Simon Štukelj.

Čeprav je bilo društvo arhitektov eden izmed organizatorjev sprehoda, je kar nekaj pripomb letelo tudi nanje, saj se pogosto zgodi, da arhitekti v svojih načrtih sicer predvidijo drevesa, a so pri tem pozorni le na obliko, krošnje, ki morajo biti podolgovate ali pa okrogle. Vendar zadeva ni tako preprosta. Pri načrtovanju dreves je zelo pomembna izbira primerne vrste glede na mikroklimatske pogoje, sestavo zemlje in razpoložljiv prostor ter želeno velikost krošnje, poleg tega pa je zato pomembno, da se drevesu zagotovi dovolj prostora za razvoj koreninskega sistema in krošnje, česar pa, na primer, načrtovalci in izvajalci prenove Glavnega trga niti slučajno niso upoštevali.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 21. aprila 2022

Igor Vidmar