DL: Šentjernejčanka v Švici - Odločno na poti profesionalne glasbenice

26.4.2022 | 12:40

Pija Hočevar (Foto: osebni arhiv)

Triintridesetletna Pija Hočevar, doma iz Šentjerneja, kot profesionalna glasbenica korak za korakom uresničuje svoje poslanstvo. Akademska glasbenica flavtistka in profesorica flavte že nekaj časa deluje v Švici, kjer je lani odprla svoj glasbeni studio, v katerem poučuje otroke in odrasle s celega sveta. A ni pozabila na svojo domovino in tako bo letos v dolenjski prestolnici prvič organizirala poletno šolo flavte FluteOn Camp.

Kot pravi, je v preteklosti že vodila seminarje v Ljubljani, letos, konec avgusta, pa še z dvema uveljavljenima glasbenicama, prof. glasbe Saro Smrekar in prof. klavirja Nadjo Rus, v Novem mestu organizira izobraževalni program za začetnike, učence in dijake nižjih in srednjih glasbenih šol ter tudi amaterje pihalnih orkestrov.

»Ta jim bo omogočil celostno izobraževanje in kvalitetno nadgradnjo že obstoječega znanja. Poleg individualnega dela bo poletna šola omogočila delo v skupinah in nadgradnjo posebnih znanj preko različnih praktičnih in uporabnih delavnic – preventiva poškodb, dihanje, glasbena teorija. Tako bo celotna izkušnja veliko bolj doživeta in nagrajena z napredki na mnogih področjih, kot tudi z novimi prijateljstvi,« pravi Pija Hočevar, ki bo svojo poletno šolo zaokrožila s koncertom 27. avgusta v stolni cerkvi na Kapitlju in 28. avgusta s koncertom udeležencev na Konservatoriju za glasbo Jurija Slatkonje. Prijave na poletno šolo že sprejemajo.

Pija na enem od nastopov – k sreči jih bo sedaj več. (Foto: osebni arhiv)

NAJPREJ GLASBENA ŠOLA

Pija prihaja iz družine, v kateri so vsi štirje otroci obiskovali glasbeno šolo in ki ostajajo kulturno dejavni – mlajši brat Ambrož je med drugim član dolenjskega ansambla Nemir. Pija je že zgodaj začutila željo po izobraževanju v tujini. Po novomeški glasbeni šoli – začela je z učenjem flavte pri danes žal že pokojnemu prof. Ernestu Jazbecu, na isti šoli pa se je učila tudi klavirsko harmoniko – orglarski šoli v Novem mestu, učenju solopetja in klavirja ter ekonomski gimnaziji je bil študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani razumljiv in logičen. Tu je po maturi in uspešno opravljenih preizkusih nadaljevala izobraževanje in pridobila naziv akademska glasbenica flavtistka in prof. flavte.

Kot pove Pija, je bila ena tistih redkih srečnic, ki je takoj po študiju dobila zaposlitev v javni glasbeni šoli, in sicer v Trebnjem in Sevnici. Začela je s polnim razredom flavtistov različnih starosti, sposobnosti in nivojev motivacije in bila uspešna.

NIZOZEMSKA IN ŠVICA

A želja po študiju v tujini je ni zapustila. Ob službi je pridno vadila, ob opravljenem sprejemnem preizkusu pa si je zagotovila mesto za podiplomski študij na ZUYD University na Nizozemskem – Conservatorium Maastricht. Dogovorili so se, da bo hkrati lahko opravljala oboje – med tednom študijske obveznosti, preostale dni pa bo poučevala v Sloveniji in si tako plačala študij. Tako je Pija novo pridobljena znanja takoj delila z učenci.

Pred slabima dvema letoma se je Pija preselila v Švico, kar si je dolgo želela. Uspešno je opravila sprejemni preizkus za študij flavte na umetniški akademiji v Zürichu, Švica pa jo je osvojila tudi zaradi možnosti študija džezovskega petja, ki se mu je posvečala leto in pol pred selitvijo.

SVOJ GLASBENI STUDIO

Pijina ljubezen je flavta. (Foto: osebni arhiv)

Trenutno živi v nemško govorečem kantonu Zürich, kjer je lanskega aprila odprla svoj glasbeni studio – Pija Hocevar Music-Studio. V njem poučuje otroke in odrasle z vsega sveta ter vodi spletne tečaje in izobraževanja.

»Obseg dela mi trenutno omogoča zgolj fokus na solo projekte, tako da so komorni projekti zaenkrat v mirovanju. A kmalu bo drugače,« je prepričana sogovornica.

V Švici ji seveda ni ravno lahko, a ji dobro delo utira nove možnosti. »Sodelovanja se lažje vzpostavijo s tistimi, ki sem jih poznala od prej ali pa sem z njimi najprej poučevala na mednarodni glasbeni šoli, kjer sem bila v Švici sprva zaposlena. A s kvalitetnim delom, vztrajanjem in potrpežljivostjo počasi postajam opažena in vredna zaupanja. Verjamem, da bo sčasoma vse poplačano in nagrajeno,« pove.

KORONA IZZIV

Čas epidemije koronavirusa je bil za Pijo zahteven. Ko se je začelo, je poučevala še v Sloveniji, kjer se je pouk kar na lepem preselil na splet.

»Ogromno je bilo pisanja, snemanja video- in avdiogradiva, spoprijemanja z lastnimi izzivi in hkrati tudi z zahtevami staršev, vodij šol in ministrstva. Nekaj nastopov se je preselilo na splet, velika večina koncertov in preostalih projektov pa je propadla. Tudi v tujini ni bilo nič bolje kot v Sloveniji, bila je le razlika v pristopu do epidemije,« pove.

Covid-19 je vsekakor terjal svoj davek pri umetnikih. »Odpovedani so bili številni festivali in koncerti, sama pa sem s težavo prišla do prvih učencev. A navajena sem iskati rešitve, se boriti in ne stati križem rok ter čakati, da se bo zgodilo kaj kar samo od sebe. Tako sem lani marca posnela in delila svoj prvi on-line koncert, ki je še vedno dosegljiv na portalu Youtube, aprila sem odprla svoj glasbeni studio in začela s privatnim poučevanjem ter snovanjem in organizacijo številnih spletnih projektov. V vmesnem 'prostem' času se izobražujem na številnih področjih, da lahko vedno znova ponudim še boljše vsebine za (amaterske) glasbenike, v prvi vrsti pa delam na sebi in svoji rasti ter tudi na ta način dajem zgled drugim,« pove Pija.

RADA DOMOV

Odkrito pove, da je trenutna situacija še vedno daleč od želene, a vendar na koncu tunela že vidi luč. Predvsem pa neizmerno uživa v opravljanju svojega poklica in ustvarjanju novih vsebin. Ob obiskih domovine – od dva do trikrat na leto – večino časa seveda nameni svojim najbližjim, z veseljem pa spremlja tudi razvoj novonastalega Orkestra Ave, ki je izšel iz šentjernejskega pihalnega orkestra, katerega članica je bila nekoč. A v Ave svoje mesto počasi prepušča mlajšim glasbenikom.

Kot pove, jo za zdaj še ne vleče nazaj v Slovenijo, »čeprav tudi v Švici ni vse idealno«. A Pija se bo nedvomno še vračala v Slovenijo ter svoje izkušnje in znanja delila z vsemi, ki bodo tega željni.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 17.  marca 2022

L. Markelj