DL: Film o Krambergerju Maje Weiss - Beli bojevnik v črni obleki

22.2.2022 | 11:45

Ivan Kramberger (foto: Bobo)

Študentje medijske produkcije in ekonomije na višji strokovni šoli ekonomske šole Novo mesto so med prvimi lahko videli dokumentarni film svoje predavateljice Maje Weis Beli bojevnik v črni obleki o predsedniškem kandidatu Ivanu Krambergerju, na katerega je bil med predvolilnim shodom pred državnozborskimi volitvami leta 1992 izvršen atentat.

Leta 1990 je Ivan Kramberger, dobrotnik iz Negove, dimnikar in izumitelj, na volitvah za predsednika predsedstva Socialistične republike Slovenije dobro konkuriral Milanu Kučanu in Jožetu Pučniku ter zbral 230 tisoč glasov volivcev. Ko se je pripravljal na kandidaturo za predsednika takrat že samostojne Slovenije leta 1992, je bil šest mesecev pred volitvami ubit v atentatu, ki še do danes ni zadovoljivo pojasnjen.

Letos je metliška režiserka Maja Weiss v sodelovanju s Krambergerjevim sinom Ivanom posnela celovečerni dokumentarni film Beli bojevnik v črni obleki, zgodbo o vlogi in vplivu Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije. Film je obenem tudi del magistrske naloge Ivana Krambergerja mlajšega, ki z intervjuji in s pregledovanjem bogatega arhivskega gradiva raziskuje vliv in vlogo svojega očeta pri procesu osamosvajanja.

Nastajanje filma so po projekciji predstavili snemalec Amadej Bratuž, montažer Jurij Moškon ter režiserka in soscenaristka Maja Weiss. (foto: I. Vidmar)

Film je bil premierno prikazan v Cankarjevem domu, nekaj dni pozneje pa tudi v Novem mestu, kjer so si ga ogledali študentje medijske produkcije in ekonomije na višji strokovni šoli ekonomske šole Novo mesto, kjer je Maja Weiss predavateljica in nosilka predmeta projektno delo v medijski produkciji.

V svojem filmu Beli bojevnik v črni obleki Maja Weis ne le da pobriše prah s skoraj že pozabljene zgodbe o izumitelju, dobrotniku, predsedniškem kandidatu in o posebnežu iz Negove, ampak nam Ivana Krambergerja, osvetljenega z različnih zornih kotov ter opisanega v izjavah številnih nekdanjih in zdajšnjih politikov, tudi njegovih nekdanjih političnih tekmecev, sorodnikov in znancev pa tudi tistih, ki so se kot policisti, tožilci, odvetniki in sodniki ukvarjali z misterioznostjo atentata nanj, predstavi na način, na kakršnega ga še nismo doživeli.

Kot je Maja povedala v pogovoru po projekciji, je, čeprav je vedela o njem precej, marsikaj, kar je našla v arhivih, presenetilo tudi njo, kar še posebej velja za posnetke številnih oddaj nemške televizije, v katerih so Ivana Krambergerja pogosto gostili in predstavljali njegovo zgodbo od metalurškega delavca do izjemnega inovatorja in izumitelja ter dobrotnika.

O njem v Majinem filmu spregovorijo med drugim tudi: Milan Kučan, Janez Janša, Lojze Peterle, Elena Pečarič, Ernest Petrič, Ali Žerdin, Marcel Štefančič in poslanci vseh strank aktualnega parlamenta, vsi po vrsti pa mu priznavajo pomembno vlogo v procesu osamosvajanja Slovenije kot aktivatorja ljudskih množic ter po mnenju Milana Kučana in še nekaterih blažilca takrat precej naelektrenega političnega ozračja. Zanimivo pa je, da je aktualni predsednik države Borut Pahor odklonil sodelovanje pri filmu. Zanimivo bi bilo slišati tudi zgodbo Igorja Bavčarja, takratnega notranjega ministra, ki bi lahko povedal marsikaj o okoliščinah atentata, a pravosodni organi pogovora z zapornikom niso odobrili, čeprav je sam privolil v intervju.

O snemanju in montaži filma, za katerega so imeli ustvarjalci zelo malo časa, sta po projekciji precej zanimivega povedala tudi montažer Novomeščan Jurij Moškon in Majin študent Amadej Bratuž, ki je pri snemanju sodeloval kot snemalec.

Kot je povedal Jurij Moškon, je bila osnovna ideja filma prestaviti vlogo in vpliv Ivana Krambergerja na osamosvojitev Slovenije predvsem skozi intervjuje, a se je med zbiranjem arhivskega gradiva in snemanjem filma odprlo toliko novih zadev in zbralo toliko gradiva, da vsega niso uspeli niti pregledati, kaj šele, da bi ga uporabili.

Amadeju se je s snemanja najbolj vtisnila v spomin vožnja s Krambergerjevim avtomobilom: »Ljudje so nas pozdravljali, čutil sem, da sodelujem pri nečem velikem.«

Članek je bil objavljen v 2. številki Dolenjskega lista 13. januarja 2022

I. Vidmar