DL: Od ideje do svojega podjetja Aqua Life; bazeni, slapovi, potočki …

26.10.2021 | 14:15

Urban Perinčič in Vesna Čolič, vodja projekta PONI na RC Novo mesto (foto: M. Ž.)

Urban Perinčič poslovno idejo našel v izdelovanju naravnih bazenov, vivarijev, okrasnih slapov in potočkov, fontan … – Preko projekta Razvojnega centra Novo mesto PONI ustanovil podjetje Aqua Life – Izobraževanje pri ameriškem podjetju

Urban Perinčič iz Dolenjskih Toplic je pri svojih 23 letih uresničil svojo podjetniško idejo, ki je v njem tlela že nekaj časa. Pri tem mu je pomagal projekt PONI (Podjetno nad izzive), ki ga na našem koncu Slovenije izvaja Razvojni center Novo mesto. Letos je ustanovil podjetje Aqua Life in se ukvarja z izdelavo naravnih bazenov, tropskih vivarijev, okrasnih slapov in potočkov, fontan, vodometov …

»Vse skupaj se je pravzaprav začelo pred petimi leti, ko sem v varstvo dobil vodno želvo, rdečevratko Megi. Na internetu sem začel raziskovati, kako bi ji ponudil kar se da dober dom, in našel ameriško podjetje Aquascape, ki je v svetovnem merilu vodilno v industriji vodnih motivov. Po njihovi metodi sem tako svoj prvi ribnik postavil kar doma. Odziv družine, prijateljev in sosedov je bil odličen, kar mi je dalo misliti, da se v ideji morda res skriva tudi poslovna priložnost,« je razložil Urban. Ker seveda ne gre nič iz danes na jutri, je dve leti in pol delal v Termah Dolenjske Toplice, a je vseskozi čutil, da to ni to, kar si želi delati. Od prijatelja je izvedel za program PONI in se prijavil.

LAŽJI ZA VZDRŽEVANJE

Ribnik, ki ga je Urban naredil doma. Kdor si želi, ga lahko pride tudi pogledat. (foto: osebni arhiv)

»Prednosti naravnih bazenov je veliko. Filtrirajo se po popolnoma naravnih metodah brez vsakršnih kemikalij s pomočjo cvetočih rastlin in mikroorganizmov, so okolju in koži prijazni, tako da so lahko v njih tudi hišni ljubljenci in osebe z alergijskimi obolenji. Za razliko od običajnih kloriranih bazenov imajo poleg rekreacijske tudi estetsko vrednost, ki jo občudujemo vse leto, tudi pozimi, ko je lahko zaledenelo ploskev uporabljamo kot drsališče. Naravni bazeni so tudi lažji in cenejši za vzdrževanje, kar sovpada z idejo o trajnostnem razvoju. S takšnim bazenom imaš praktično delo le en dan v letu, menjava vode ni potrebna, saj je sistem skoraj v celoti samooskrben in deluje po principu naravnega ekosistema,« opisuje 23-letni podjetnik, ki so mu naravni bazeni blizu tudi zavoljo njegove izobrazbe. Je naravovarstveni tehnik in se je že med šolanjem seznanil s podobnim načinom filtracije pri rastlinskih čistilnih napravah. »Predvsem pa sem potrebno znanje dobil pri ameriškem podjetju, ki je patentiralo številne učinkovite metode gradnje in enostavnega vzdrževanja. Izobraževanje je zaradi epidemije potekalo na daljavo, certifikat, ki sem ga pridobil, pa moram obnavljati na vsake tri leta,« pripoveduje Perinčič.

Cena takšnega bazena je, kot pravi Urban, odvisna od več dejavnikov: terena, kjer se ga postavlja, velikosti, materialov in dodatkov, načeloma pa velja pravilo, da so dvakrat ali trikrat dražji od običajnih bazenov, na drugi strani pa je njihova življenjska doba mnogo daljša. Ravno zdaj zaključuje svoj prvi večji bazen na Bledu, ki bo, je prepričan, lepa referenca za naprej.

Trenutno v projektu PONI tečeusposabljanje teče za tretjo skupino, v vsako pa sprejmejo 12 udeležencev. »Projekt bo tekel do sredine leta 2023, kar pomeni, da bomo vanj vključili 80 ljudi in jih pripravili na samostojno podjetniško pot. Interes je velik, starostna struktura pa zelo raznolika – Urban je bil s svojimi 23 leti najmlajši, najstarejša udeleženka pa je bila stara 60 let,« je povedala Čoličeva in dodala, da jih je od 24, ki so že zaključili, več kot polovica ustanovila svoje podjetje in to kljub razmeram, ki v tem koronskem času za vstop v podjetništvo niso bile ugodne. »To si štejemo za uspeh in pričakujemo, da se jih bo še nekaj v nadaljevanju odločilo za ta korak.«

Članek je bil objavljen v 35. številki Dolenjskega lista 2. septembra 2021

Mojca Žnidaršič