DL: Kmetija Kastelic - Od januarja samo še mleko A2

31.8.2021 | 14:40

Andrej Kastelic s kravami, ki dajejo samo še mleko A2. (foto: I. Vidmar)

Da bodo s selekcijo krav molznic prišli do proizvodnje mleka A2, ki v nasprotju z mlekom A1 ne povzroča nekaterih alergičnih reakcij, so se na novomeški kmetiji Kastelic odločili pred štirimi leti – 29. januarja letos prodali zadnjo kravo, ki ni dajala mleka A2

Novomeška kmetija Kastelic iz Žabje vasi prva v Sloveniji ponuja čedalje bolj popularno mleko A2, ki je, kot kažejo nekatere raziskave, prijaznejše do človeka. Lastnik kmetije Andrej Kastelic, sicer vodja oddelka za živinorejo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto, v tem vidi dobro tržno priložnost.

Kasteličeva kmetija stoji sredi Žabje vasi od nekdaj, Andrej Kastelic pa jo je od očeta prevzel pred dvajsetimi leti, ko je bil kot mladi prevzemnik upravičen tudi do določene sistemske pomoči. Kmetija je tedaj slonela na kravah molznicah in pridelavi krme zanje, mleko pa so oddajali Ljubljanskim mlekarnam. V teh letih je Andrej ves čas dejavnost kmetije prilagajal razmeram, iskal dodatne priložnosti in dokupil še štiri hektarje zemlje, tako da danes ena redkih novomeških kmetij obsega 16 hektarjev travnikov, dva hektarja njiv, deset hektarjev gozda in manjši vinograd, ponudba kmetije pa je precej širša in bogatejša, kot je bila pred dvema desetletjema.

»Pred dvanajstimi leti so odkupne cene mleka padle tako nizko, da smo začeli poslovati z izgubo. Tedaj sem, še dobro se spomnim, da je bilo to 8. februarja, brskal po spletu in našel mlekomat. Pri nekem švicarskem proizvajalcu sem našel primernega za našo kmetijo, potem pa sem svojo željo moral uskladiti še z družino, saj taka naprava zahteva nekoga, da jo oskrbuje ves dan. Usklajevanje je trajalo vse do avgusta, ko je padla odločitev za nakup. Ker se s Švicarji tudi zaradi ne najboljšega znanja tujih jezikov nismo najbolje razumeli, je mlekomat prišel k nam šele 1. oktobra, ko smo imeli dan odprtih vrat. Mažoretke so odplesale svoj ples, ko je na dvorišče pripeljal tovornjak z mlekomatom. Kot v filmu,« se takrat pomembne posodobitve spominja Andrej Kastelic.

Novosti je bilo na kmetiji Kastelic v naslednjih letih še precej. Leta 2011 so ob robu Drgančevja v neposredni bližini kmetije uredili večji prostor za piknike z elektriko, vodo, hladilnikom, ozvočenjem in igrali, leta 2016 pa so nad hlevom uredili dvorano za degustacije, seminarje, delavnice in praznovanja za petdeset oseb, ki pa je v času omejitev zaradi epidemije samevala. Pred štirimi leti so v lesenem objektu pred domačo hišo poleg mlekomata uredili samopostrežno trgovinico z avtomatom za točen sladoled in mlečne napitke iz domačega mleka. Tudi jajcemat so imeli, a ga danes uporabljajo za prodajo jogurta, skute, polnozrnatega pšeničnega zdroba in polnozrnate moke iz slovenske sorte pšenice gorolka ter koruznega zdroba in moke, na dvorišču pa lahko stranke dobijo tudi mladi krompir, ki ga vsake nekaj dni nakopljejo na njivi, ki leži v dolini med kmetijo in Levičnikovo cesto, jajčka, domače vino ter jeseni tudi buče za noč čarovnic in novoletne smrečice.

Ko se je pred časom v uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji odprla možnost registracije socialnega podjetništva, je Kastelic v tem videl novo priložnost. V partnerstvu s slovenskim združenjem za duševno zdravje Šent se je kmetija Kastelic vključila v projekt dnevnega varstva odraslih in ostarelih na kmetiji. »Zaenkrat lahko omogočamo le dnevno varstvo, ki bi ga radi razširili na celodnevno, vendar za to nimamo primernih nastanitvenih kapacitet, kar bi radi rešili s kampom in glamping hiškami, če bi bilo to možno,« pravi Andrej Kastelic.

Kot rečeno, je kmetija Kastelic prva v Sloveniji, ki prideluje le mleko A2. Pot do tega ni bila enostavna. Ko je Andrej pred štirimi leti ugotovil, da je genska analiza krav postala cenovno dostopna tudi običajnemu kmetu in ne le znanstvenim inštitutom, se je odločil, da bo šel razvoj kmetije v to smer. Vzorce je poslal na testiranje v tujino, kjer so za vsako kravo izdelali genom. Celotno poročilo je vsebovalo 50.000 podatkov, njega pa je zanimala predvsem prisotnost beljakovin A1 in A2.

Za kaj gre pri mleku A2? »Pred približno tisoč leti je prišlo pri govedu do mutacije, s katero je na 67. mestu aminokislinske verige aminokislino prolin zamenjal histamin. Mleko krav s to mutacijo, teh pa je danes okoli 70 odstotkov, vsebuje beljakovino A1, ki je pred mutacijo ni bilo, in tisto mleko, ki je vsebovalo beljakovino A2, je bilo bolj podobno človeškemu mleku,« pojasnjuje Andrej Kastelic in doda, da je nekaj prednosti mleka A2 že dokazanih, še več pa jih predvidevajo, a jih znanstveniki še niso dokazali.

»Ko smo dobili prve rezultate genetskih testov, smo izločili vse krave, ki so imel zgolj beljakovino A1, za nekaj časa pa smo še zadržali krave, ki so imele obe beljakovini, tako A2 kot A1, vendar smo te krave parili le z bikom, ki je imel le beljakovino A2, telice, ki potem niso imele le beljakovine A2, pa smo prodali ali zredili za meso. Devetindvajsetega januarja letos smo tako prodali zadnjo kravo, ki ni dajala mleka A2,« se pohvali Andrej Kastelic in doda, da so na dobri poti, da to dosežejo tudi v severovzhodni Sloveniji, kjer se je pod okriljem mariborske univerze oziroma tamkajšnje Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede pred poldrugim letom formirala skupina, ki prek Evropskega partnerstva za inovacije spodbuja kmete za prehod na pridelavo mleka A2.

»Mleko A2 seveda ima prednosti, saj ne povzroča alergij, katerih vzrok je betakazein A1. Vendar v mleku so še druge alergene snovi, na primer laktoza oziroma mlečni sladkor, vzrok za alergične reakcije je lahko tudi to, da je mleko homogenizirano, tudi embalaža, v kateri je mleko, ki ga kupimo v trgovini, lahko povzroči alergijo. Vsekakor pa je mleko A2, ki ga dobimo svežega in neobdelanega neposredno na kmetiji, boljše kot mleko, ki ga kupimo v trgovini.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 1. julija 2021

Igor Vidmar