DL: Pesniška zbirka Brine Kren - Razgaljanja simbolno in dobesedno

13.5.2021 | 11:20

Brina Kren (foto: Nina Pernat)

Foto: Nina Pernat

Foto: Igor Vidmar

Mlada straška glasbenica in pesnica Brina Kren se je razgalila v svoji drugi pesniški zbirki – Medtem ko je ona to počela na simbolni ravni, je fotografinja Nina Pernat razgaljala dobesedno

Ko je Brina Kren pred tremi leti, kot petnajstletnica izdala svojo prvo pesniško zbirko, smo zapisali, da pri petnajstih letih še ni čas, da bi človek kaj res pomembnega naredil v življenju, na primer napisal in izdal knjigo, zložil skladbo, izrekel kaj pametnega. Pri petnajstih letih je čas, da si otrok sonca, da uživaš, dokler še lahko. Vendar Brina Kren ni bila običajen otrok, ni bila petnajstletnica, ki bi jo od vsega najbolj zanimalo, kaj bo tisti dan oblekla. Razgaljanje, kot je poimenovala svojo drugo zbirko, je nasprotje od oblačenja.

Mnogostranosti je takrat pisalo na črni knjižici, na kateri je bil narisan pisalni stroj, v njej pa so bile pesmi, ki so bile več kot le poizkus najstnice pisati poezijo. Prve resnejše pesmi je napisala tam nekje v šestem oziroma sedmem razredu in jih zapisala v blokec, ki ga je potem pozabila na dežju. Potem je pesmi začela pisati na Instagramu, kjer ljudje ob kakšni fotografiji ali filmčku radi zapišejo kak pameten citat nekoga, ona pa je tako objavljala svoje verze. Ko so jo spraševali, kdo je to napisal, je vedela, da so jih prebrali in so jim bili najbrž všeč. K izdaji prve zbirke jo je nagovorila njena učiteljica slovenščine na šoli v Vavti vasi Ana Markelj.

Brina ni le pesnica, bolj kot pesnica je glasbenica. Nekoč je bila razglašena za najboljšo učenko Glasbene šole Marjana Kozine. Njen inštrument je saksofon, v katerega je še kot osnovnošolka pihala v enem najboljših amaterskih pihalnih orkestrov v Sloveniji, pihalnem orkestru Krka, z vrstniki pa se je šla džez v zasedbi Pet Jazz Polnoč. Potem se je vpisala na ljubljanski konservatorij za glasbo in si tako izbira tudi poklic, ki bi ga želela opravljati. Zdaj je Brina s svojim saksofonom v tretjem letniku konservatorija, odločila se je za klasično smer, saj je klasika po njenem mnenju najboljša osnova za vse zvrsti. »Sicer pa igram vse živo, tudi džez, ampak za zdaj še nič resnega,« pravi Brina, ki zelo pogreša skupinsko igranje, ki je v študiju inštrumenta zelo pomembno, a so ga to šolsko leto ukrepi za zaustavljanje epidemije dijakom preprečili. Obenem pa že razmišlja tudi o nadaljevanju študija, ki ga namerava nadaljevati v tujini na kateri od glasbenih akademij, glasbo pa bi rada povezala še z nekim humanističnim področjem.

Od njene prve zbirke so minila tri leta in Brina Kren ni več otrok. Je mlada ženska, ki z veliko žlico zajema iz lonca življenja in temu primerne so tudi njene pesmi, ki se v Razgaljanjih izmenjujejo s fotografijami Nine Pernat. Medtem ko se Brina s svojimi verzi razgalja na simbolni, so Ninini prizori razgaljanja dobesedni, na njih ni razgaljena duša, so le razgaljena mlada telesa. Prepletena telesa, gola. Pobarvana vsako s svojo barvo. Tako, še nikdar prej videno. Sto novih barv na golih telesih. Pofukana avantgarda. To je pesem Prepletena telesa, s katero Brina bralca povabi k ogledu svojega razgaljanja.

O tem, kaj Brina v Razgaljanjih razgali bralcu, veliko povejo že naslovi njenih pesmi, kot na primer Hočem umreti in se spet roditi, Vlačim se po tleh, Imam precej tanko kožo, Indijanci bi me verjetno poslali v kurac ali Veš, ni bilo lepo. Brina si riše bogove, gole, pobitih kolen, krvavečih nosov, veličastne in resnične. Zbirka vsebuje 49 pesmi, fotografije zanjo je, kot rečeno, prispevala Nina Pernat, oblikovala pa jo je Tjaša Travižan. Izšla je pri KUD Mreža, Brina pa jo je predstavila v pogovoru z Alenko Murgelj na Youtubovem kanalu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.

Članek je bil objavljen v 8. številki Dolenjskega lista 25. februarja 2021

I. Vidmar