DL: Nihče v teh časih ne bi smel biti sam; položnice problem; prostovoljci dobrodošli

6.3.2021 | 14:00

Ekipa novomeške škofijske Karitas je letos nova (od leve proti desni):  Luka Vodnik, Simon Dvornik, Andreja Grill Lunder (spredaj) in Katja  Kastelic Mlakar. Predsednik je še vedno Ciril Murn.

Ekipa novomeške škofijske Karitas je letos nova (od leve proti desni): Luka Vodnik, Simon Dvornik, Andreja Grill Lunder (spredaj) in Katja Kastelic Mlakar. Predsednik je še vedno Ciril Murn.

Simon Dvornik

Simon Dvornik

Teden Karitas je javnost tokrat nagovarjal z geslom Slišim te in vabil vse k poslušanju, sočutju, dobroti in solidarnosti z ljudmi v stiski. Slednjih je v tem koronačasu, ki je prinesel spremenjen način življenja in mnoge nove probleme, še več.

A kljub vsemu ostajajo mnoge možnosti za pomoč, kajti večje postaja tudi zavedanje odgovornosti do drugih in o naši medsebojni povezanosti. Le slišati se moramo.

Koronavirus je malce spremenil tudi delo Škofijske Karitas Novo mesto, ki od lani deluje v novih prostorih Baragovega zavoda v Šmihelu v Novem mestu. A ekipa, generalni tajnik Simon Dvornik, koordinatorka programa Dnevna soba Andreja Grill Lunder, strokovna sodelavka Katja Kastelic Mlakar in Luka Vodnik, ki skrbi za logistiko in materialno pomoč, ter številni prostovoljci so se prilagodili in se trudijo, da svoje poslanstvo dobro opravljajo. Ljudje potrebujejo gmotno pomoč (hrano, obleko itn.), pogosto pa še več pomeni psihosocialna podpora v težkih finančnih in osebnih stiskah.

Letos mineva 30 let organizirane oblike delovanja Karitasa v Sloveniji. Enajst tisoč prostovoljcev v 465 župnijskih Karitas vsako leto opravi preko pol milijona prostovoljnih ur za ljudi v stiski.

Kot pove novi generalni tajnik škofijske Karitas Simon Dvornik, je število prejemnikov prehranskih paketov letos malo naraslo – slabih 4000 jih je. Trikrat letno delijo evropske pakete hrane, okrog 2000 pa je mesečnih paketov, ki so omejeni na Mestno občino Novo mesto, saj jih financira ta lokalna skupnost.

POLOŽNICE PROBLEM

Med najhujšimi zaostritvami v epidemiji so v Karitas opazili porast prošenj za pomoč pri plačilu najnujnejših stroškov (elektrika, voda, zdravstveno zavarovanje itn.) in letos so okrog 24.000 evrov namenili za pomoč pri plačilu tovrstnih položnic. Petintridesetim gospodinjstvom so pomagali pri nakupu kurjave. V akciji Družina so poleg nakupa kurjave pomagali tudi 97 družinam pri nabavi šolskih potrebščin. Poleti jim je celo uspelo izvesti letovanje na morju in 13 otrokom so to omogočili v slovenski akciji Počitnice biserov.

V Karitas stalno nudijo tudi brezplačno izposojo ortopedskih medicinskih pripomočkov. Letos so pomagali dvema družinama, ki jih je prizadel nenaden tragični dogodek, in sicer s plačili najnujnejših obnovitvenih del na hiši. V času epidemije so ukinili sprejemanje donacij rabljenih oblačil – kdor jih potrebuje, jih še vedno lahko dobi, saj je njihovo skladišče polno.

Decembra načrtujejo tradicionalno obdarovanje starejših in miklavževanje za otroke, oboje seveda prilagojeno danim razmeram.

PREZEMANJE ODGOVORNOSTI

Po pomoč na Karitas se obračajo zelo različne osebe in skupine. Prevladujejo družine in starejši.

»Zanimivo je, da se struktura prosilcev ni bistveno spremenila glede na letošnje posebne razmere. Opažamo minimalni porast družin, ki so sicer dobro situirane, vendar je zaradi koronavirusa kdo od staršev, včasih tudi oba, izgubil službo ali odšel na čakanje,« pove Dvornik in omeni zanimivo opažanje. Prav prizadeti zaradi gospodarskih sprememb v povezavi z virusom se v glavnem zelo dobro organizirajo in za določen čas celo zadržijo upad dohodkov. Običajno potrebujejo le kak razbremenilni pogovor.

Nasploh pa opaža na našem območju, ki je gospodarsko zelo močno, zanimiv kontradiktoren pojav: na eni strani imamo delodajalce, ki ne najdejo delavcev, na drugi pa osebe, ki nikakor ne morejo dobiti službe. »Problem je gotovo večplasten in ni enostaven. A največja težava, ki je po mojem svetovni pojav, je soočanje z realnostjo in prevzemanje odgovornosti. Današnja družba je naravnana na iskanje zunanjih krivcev. Vedno je kriv nekdo drug. To so stereotipi, ki se jih mora posameznik rešiti, če želi dobro živeti. Začeti pa je treba pri sebi: kaj lahko jaz spremenim, izboljšam. Strah pred priznanjem lastnih pomanjkljivosti je nepotreben. To, kar sem včeraj naredil, je bilo slabo, vendar bom danes boljši. To so majhni koraki, ki sprožijo verižno reakcijo, ki obrnejo življenje na bolje,« je prepričan Simon Dvornik in omeni tudi pomen opore in pomoči v lastni družini. Tudi tu je prišlo v koronačasu marsikje do težkih soočenj in kriz, pokazalo se je, kako je z medosebnimi odnosi.

VELIKO OSAMLJENOSTI

Sicer pa je zlasti med starejšimi opaziti kot največji problem osamljenost.

»Kdor je bil prej sam, je zdaj med epidemijo še bolj. Slišimo za primere, ko nekdo mesec dni ni srečal nikogar,« pove Katja Kastelic Mlakar, ki poudari, da zato z mrežo prostovoljcev usmerjajo pozornost zlasti na starejše osebe iz odročnih krajev, s podeželja, kjer v primerjavi z urbanim okoljem nimajo veliko možnosti, ne za dostavo hrane na dom ne za družabne stike. »V mestih pa je težava, ker se ljudje dobesedno fizično zaprejo v stanovanja in svoj svet. Treba je najti vse te ljudi, jih prepoznati in graditi mostove do njih ter jim povedati, da je vse, kar se jim dogaja, človeško in da se za vse težave vedno najde neka rešitev,« pravi Kastelic Mlakarjeva. Seveda se je treba zdaj za pogovor pri Karitas najaviti.

V času epidemije je začasno ustavljen tudi program Dnevne sobe, v okviru katere sicer potekajo razne skupine, delavnice in družabni dogodki, za katere je zanimanje. Kot pove koordinatorka Andreja Grill Lunder, zdaj lepo urejen prostor v Baragovem zavodu žal bolj sameva, a dejavni so preko spletne strani, ljudi nagovarjajo po družbenih omrežjih, jih spodbujajo k raznim dejavnostim, zdravi prehrani itn. »Preko spletne strani in Facebookove strani ponujamo ideje, kako na primer izdelati praznične voščilnice, adventni venček, še prej cvetlični aranžma za dan vseh svetih. V Tednu Karitas smo jih obveščali o akciji Klic dobrote, ponujali smo jim spodbudne misli, skratka želimo, da se nas sliši v širši prostor,« pove Grill Lundrova, ki omeni, da pri njih deluje tudi knjižnica. Pri njih lahko preberejo knjigo ali časopis, lahko poklepetajo, ponudijo jim topel napitek.

PROSTOVOLJCI DOBRODOŠLI

Brez prostovoljcev Karitasa ni. Dvornik pravi, da je zanimanje pri mladih veliko, a problem vidi v tem, da mladi Karitas pogosto doživljajo kot nekakšno skupino za aktivne starejše, kar se jim ne zdi privlačno, jih ne inspirira.

»A resnica je popolnoma drugačna. Na Škofijski Karitas Novo mesto vedno sprejemamo nove, zagnane prostovoljce in imamo veliko zanimivih projektov. Karitas ni samo plačilo položnic, dostava hrane in skrb za starejše. Imamo tudi dejavnosti iz aktivnega življenja, glasbe, literature, naravovarstva, zdrave prehrane, delovne akcije itn. Dobrodošli vsi,« pravi.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 3. decembra 2020

Besedilo in foto: L. Markelj

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava