DL: Alojz Radelj – portret tedna

22.12.2020

Alojz Radelj (Foto: DL/R.Nose)

Trebnje - Trebnje že nekaj časa slovi kot eden najbolj zapriseženih rokometnih krajev pri nas. Veliko zaslug za to gre tudi Alojzu Radlju, ki je kot športni pedagog skoraj štiri desetletja skrbel in spodbujal različne generacije k razvijanju telesnih spretnosti in krepitvi športnega duha. Mnoge mlade je navdušil ravno za rokomet. »S 40-letnim delovanjem na športnem področju je tako v naši sredi pustil neizbrisen pečat ter je kot strokovni član in funkcionar v mnogih športnih organizacijah s svojo zavzetostjo in predanostjo športu veliko prispeval k ugledu in prepoznavnosti občine Trebnje,« je bilo slišati na slavnostni seji ob junijskem praznovanju občinskega praznika, ko so mu podelili plaketo Občine Trebnje.

Tega priznanja je zelo vesel, saj to pomeni, da so tudi drugi opazili njegova prizadevanja. Že od malih nog je predan športu, zato ne preseneča, da se je po končani osnovni in srednji šoli vpisal na Fakulteto za šport. Po študiju se je iz Ljubljane, kjer so živeli, preselil v Trebnje, kjer je na osnovni šoli dobil službo učitelja telovadbe. »Ko sem leta 1981 prišel, stanje, kar zadeva šport, ni bilo ravno rožnato. Zunaj ni bilo enega nogometnega igrišča, odbojka je počasi ugašala, košarka pa je bila prisotna. Diplomiral sem iz nogometa, drugi šport pa je bil rokomet. Ker smo imeli dvorano, sem se enostavno odločil, da gremo v rokomet,« je pripovedoval Alojz, ki je leta 1983 skupaj z drugimi somišljeniki ustanovil rokometni klub, ki je danes med najuspešnejšimi v državi. Sam je nekaj časa igral za trebanjsko ekipo, kot levičar je bila njegova pozicija desni zunanji. Pozneje se je posvetil trenerskemu delu. »Po ustanovitvi se je klub postopoma razvijal v vseh pogledih. Od leta 1995 igramo v prvi ligi. S tem se lahko pohvalijo le trije klubi v Sloveniji,« je ponosno povedal Alojz, ki je bil vrsto let pomočnik glavnega trenerja, zdaj pa navdušenje nad športom in izkušnje že več let uspešno prenaša na mlajše. Bil je mentor in trener mnogim igralcem, med drugim so se od njega rokometnega znanja naučili Roman Šavrič, Staš in Sebastijan Skube, Miha Zarabec, Klemen Ferlin, Kristjan Horžen in še bi lahko naštevali.

Skorajda ne zamudi domače tekme rokometnega kluba, ki si je lani po desetih letih znova priigral nastope v Evropi. »Po zmagi nad Portugalci so apetiti zrasli, in upam, da premagamo še Madžare ter si tako zagotovimo evropsko jesen,« je dejal Alojz, ki po svojih močeh pomaga tudi pri organizaciji tekem.

Šport je po njegovih besedah zelo pošten. Kolikor vložiš, toliko dobiš. Predvsem pa je pomembno mlade navdušiti, da se z njim ukvarjajo. Danes je to precej težje. Kot opaža, je mladina drugačna, kot je bila pred štirimi desetletji. »Včasih si bil lahko nekoliko bolj strog, danes fantje hitreje odnehajo, če naletijo na neugodne okoliščine in če se to večkrat ponovi. Pristop je danes drugačen, bolj pedagoški z veliko pohvale. Treba se je prilagoditi, če želiš fante zadržati v procesu treninga,« meni naš portretiranec.

Poleg klubskih uspehov se lahko pohvali tudi s številnimi medaljami in pokali, ki so jih učenci in učenke pod njegovim mentorstvom osvojili na šolskih tekmovanjih. Z leti se je trebanjske šole prijel sloves športne šole.

Svoje navdušenje nad športom, motivacijo in izkušnje je uspešno prenesel na mlajše sodelavce in tako poskrbel, da nadaljujejo njegovo poslanstvo. Po njegovih stopinjah je šel sin Marko, ki je tudi učitelj športne vzgoje na trebanjski šoli, prav tako je trener mlajših selekcij v rokometnem klubu, za katerega je dolga leta uspešno igral in bil vrsto let tudi kapetan članske ekipe. Kar nekaj sezon sta igrala skupaj z bratom Blažem, ki pa ga je pred desetimi leti zaustavila poškodba kolena.

Alojz se je lani upokojil in kot je dejal, se je na nekoliko drugačen način življenja hitro navadil. Rad se odpravi v svoj vinograd na Meglenik, kjer prideluje modro frankinjo. S prijatelji enkrat na teden igrajo tudi nogomet v telovadnici, kot pravi športni navdušenec pa po televiziji spremlja tudi druge športe. Ponosen je na vse slovenske športnike, ki dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem merilu. To po njegovem le potrjuje, da smo športna nacija.

Članek je bil objavljen v 39. tiskani izdaji Dolenjskega lista 24.septembra.

Rok Nose