DL: Sporna stanovanjska soseska; staroselci so proti

8.10.2020 | 14:50

Rajko Androjna, direktor AR projekta (foto: P. P.)

Jože in Valerija Jazbec (foto: P. P.)

Boštjan Marolt (foto: P. P.)

Posvet o stanovanjski soseski Soncni gaj (foto: P. P.)

Zgradili naj bi 114 stanovanj v štirih ali petih blokih – Staroselci trdijo, da bo gradnja poslabšala njihove bivanjske razmere – Primernejše bi bile stanovanjske hiše ali en blok, največ dva – Problem je tudi voda v hribu, ki že sedaj dela škodo – Župan pomirja, da gre le za pripravo osnutka OPPN

Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) stanovanjske soseske Sončni gaj naj bi obravnaval kar 13.680 m2 zazidalnih površin na območju katastrske občine Šmarje, kot staroselci še vedno imenujejo naselje ob vpadnici v mesto in ki se razteza od mosta čez Savo, ob Šmarski cesti in ob Planinski cesti, ki vodi proti Planini nad Sevnico. Občinski svetniki naj bi OPPN dobili na mizo v avgustu prihodnje leto, gradnja soseske pa naj bi se začela še istega leta in prvi stanovanjski blok od štirih ali petih naj bi bil zgrajen v enem letu. Kar je gotovo zelo optimistično, celo nestvarno pričakovanje, že glede na prvi javni posvet o izhodiščih za OPPN, ki ga je izdelal sevniški AR projekt.

Direktor AR projekta Rajko Androjna in vodja projekta arhitektka Andreja Preložnik sta od zainteresirane javnosti dobila toliko kritik, da bi lahko obupala, še bolj investitor 3 BS, d. o. o., Sevnica. A ker se nobena juha ne poje, dokler je prevroča, pričakujejo, da bodo prihodnje razprave spravljivejše. Kot je dejal eden od investitorjev Boštanjčan Boštjan Marolt, danes o vsem odločajo kupci. Solastnika podjetja 3 BS, d. o. o., s sedežem na Glavnem trgu 18 v Sevnici sta še podjetniška poslovna partnerja in soseda na Drožanjski cesti Zoran Bedek in Beno Bajc, ki pa sta bila na prvem javnem posvetu o zasnovah za OPPN odsotna. Razprava je bila dokaj burna, nekateri staroselci bi najraje videli na tem zazidalnem kompleksu le individualne stanovanjske hiše, drugi bi se morda celo sprijaznili z blokom ali dvema, nikakor pa ne s 114 stanovanji, saj so menili, da bi takšna koncentracija stanovanjske gradnje in prebivalstva močno poslabšala njihove sedanje bivanjske razmere, o kakršnih jim ob nakupu dragih parcel nihče ni ničesar omenjal.

Investitorji nameravajo graditi v skladu z regionalnim razvojnim programom in naj bi prispevali k uresničitvi zastavljenih ciljev v regiji. Posavje se po podatkih UMAR za 2015 namreč uvršča na tretje mesto po prenaseljenosti, saj 17 odstotkov ljudi živi s premajhnim številom sob glede na število članov gospodinjstva. Investitor želi na stanovanjskih površinah zgraditi večstanovanjske objekte. Urbanistična ureditev predvideva okoli 114 stanovanj, ki bodo omogočila bolj kakovostno bivanje v štirih ali petih blokih. Število je odvisno od tega, ali bi četrti in peti stanovanjski blok združili z gradnjo garažne hiše. Sicer je predvideno, da bi na vsako stanovanje prišlo poldrugo parkirno mesto. V zgradbi A s pritličjem in tremi nadstropji naj ne bi bilo tudi podzemnih garaž, ki jih predvidevajo v bloku B s kletjo, pritličjem in petimi nadstropji. Podobno bi tudi v stavbi C z istim višinskim gabaritom kot v bloku B delno reševali vedno pereče vprašanje parkiranja v urbanih naseljih, v kombinaciji z zunanjimi parkirišči.

Na neki način ima investitor Marolt prav, ko pravi, da odločajo kupci, toda čisto o vsem pa le ne bi smel odločati kapital, ki ima denar, tudi za drage odvetnike, da ljudi dostikrat peljejo žejne čez vodo. A bi jim morali prisluhniti, če seveda ne bi zagovarjali le svojih ozkih interesov. »Kje bomo parkirali po morebitni pozidavi s Sončnim gajem, saj že zdaj primanjkuje parkirnih prostorov. Ko smo kupili parcele, ni bilo govora o takih ogromnih stavbah,« se ne sprašujeta le Jože in Valerija Jazbec s Krulejeve ulice. S prav tega predela soseske Hribarjeve zelo skrbi plazenje zemljine iz kamnite podlage, saj je po več letih močno popokal oporni zdi. Tudi Jurij Orač je opozarjal, da je to strm teren, so skale in voda. »Preden boste kaj delali, pridite na teren. Pojma nimate! V garaži imam izvir.« Rajko Androjna je pojasnil, da bodo naredili geologijo za vsak objekt posebej. »Nobeden ne bo dobil geomehanskega poročila, če 'ne bo pil vode'. Cel hrib pa ni na vodi,« je kategorično zanikal Androjna in v kulturni dvorani so se zaslišali glasni medklici: »Je, je, je!«

Akademski slikar Alojz Konec je dejal, da se počuti, kot da je na kmetih, v zelenju in miru, in menil, da arhitekturna zasnova ni dobra, niti barvno, sploh pa ravne strehe blokov niso primerne, kot da smo v Dubaju, in da je to pobočje kvečjemu za stanovanjske hiše. Izrazil je obžalovanje, da ni na posvetu soseda Živkoviča, ki je za škarpe dal ogromno denarja, da bi obvaroval hišo pred plazenjem. »V atelje mi je prišla voda!« je opozoril Konec in resignirano ugotovil, da sta od Šmarja ostala le avtobusno postajališče in katastrska občina, potem pa za nameček nekdo to stanovanjsko sosesko imenuje Sončni gaj, bodisi ker ne pozna pomena besede gaj ali jih zafrkava. Ob tem je vprašal, zakaj ne bi tako sosesko gradili na degradiranem območju, na parceli nesojenega stadiona, v starem mestnem jedru ali pri Kopitarni? Jože Ašič je vprašal, zakaj ne bi gradili take soseske na Hrastih ali v Boštanju? Manca Es se je predstavila kot najstarejša Šmarčanka in ponovila, da je na tem območju voda resen problem in da je treba gledati predvsem na ljudi, ne na denar. Vprašala je, zakaj Rajko Androjna ne pozida svoje parcele, in zaključila, da tega pač ne bo dočakala. Marolt je pojasnil, da v Boštanju ni pripravljenih toliko zemljišč za pozidavo. Rok Vovk je povedal, da stanuje v sosednjem bloku že osmo leto in da je vlaga problem, ne le v kleteh, odpadajo celo ploščice. Desetletne garancije, o kateri govori isti investitor, kot se pojavlja za Sončni gaj, ni uspel realizirati.

Sevniški župan Srečko Ocvirk je pozorno poslušal živahno razpravo in opozoril, da so to šele izhodišča za pripravo osnutka OPPN in da še ni sklepa o pripravi OPPN. Opozoril je, da Sevnica potrebuje stanovanja za mlade družine. »Jaz sem na kmetih in se peljem do doma 7 km. Tam pa koga moti štala,« je komentiral Ocvirk.

Članek je bil objavljen v 32. številki Dolenjskega lista 6. avgusta 2020

Pavel Perc