Ljudje ob Kolpi: Ivan Tomšič

18.4.2020 | 10:45

»Cesarsko – kraljevi učitelj na vzornej normalki v Ljubljani.«

Ivan Tomšič, učitelj in pisatelj

Rojen na Vinici 4. decembra 1838 – umrl 17. aprila 1894 v Ljubljani

Ivan Tomšič je postal znan učitelj, vzgojitelj, prevajalec in pisatelj. Rodil se je v družini učitelja Bernarda Tomšiča in Katarine roj. Malnerič. Tudi oče je pisal pesmi in prozo, predvsem gledališke igre. Šolanje je pričel na rojstni Vinici in ga nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani (tudi s finančno pomočjo dr. Janeza Bleiweisa – zaradi zgodnje smrti očeta). Iz gimnazije odide na učiteljišče, ki ga konča leta 1860. Nato službuje v Tržiču in Ljubljani, kjer je bil leta 1889 imenovan za okrajnega šolskega nadzornika.

Veliko je pisal in objavljal v takratnih leposlovnih in strokovnih glasilih (Vedež, Slovenski glasnik, Primorski Ilirijan, Primorec, Besednik, Torbica) in bil urednik knjižice za mladino – »Knjižica slovenskej mladini«. Ustanovil je tudi list Vrtec in ga urejal vrsto let. Veliko je tudi prevajal in prirejal različne učbenike. Njegov pisateljski opus je obsežen in vsestranski. Pisati je začel zgodaj (pod mentorstvom očeta Bernarda). Pisal ali prevajal je predvsem različne vzgojne in poučne prispevke za šolo (Zlati orehi slovenskej mladosti v opomin, 1866, ABC v podobah in besedi za otroke, 1868, Gledališke igre za slovensko mladino, 1875, Dragoljubci, 1879).

Ustvaril pa je tudi nekaj del s področja naravoslovja (Prirodoslovje v podobah) in kmetijskih nasvetov (Poboljšani sosedje ali sadjereja v pogovorih za domače ljudstvo, Poljedelstvo v ljudskih šolah, Gospodarsko-kmetijska šola za učitelje, O mokroti in močvirnosti zemlje, O gnojnej jami ali gnojišču, v obširnejšem delu Srenja pod lipo pa je napisal enajst pogovorov o kmetijstvu.

Očitno je imel zaradi kmečkega okolja, v katerem je odraščal, tudi poseben občutek za kmetijstvo, saj se je udeležil tudi seminarja Kmetijstvo za učitelje na Dunaju.

Pod motom: »Kdor pridno polje obdeluje, pomnožuje svoje premoženje«, je Tomšič leta1868 napisal, dve leti pozneje pa izdal knjižico: »Poljedelstvo s posebnim ozirom na domače pridelke«, kjer na 110 straneh daje pomembne nasvete kmetom, kako do boljših in večjih pridelkov. Kot navaja v podnaslovu, je knjiga namenjena … za prosto domače ljudstvo po najboljih skušnjah izurjenih poljedelcev ...

Za napredek kmetijstva si je zelo prizadeval in je svoja prizadevanja v priročniku pospremil z željo: »Bog podeli svoj blagoslov in daj, da moj trud tudi dober in obilen sad obrodi.«

Boris Grabrijan

Galerija