Koronavirus in starostniki; najbolj dovzetni in občutljivi

12.3.2020 | 13:40

Ekipa Projekta MOST

Ekipa Projekta MOST dosledno sledi in upošteva navodila Ministrstva za zdravje in skrbi za preventivne ukrepe pri uporabnikih, ki jih obiskujejo. Prav tako za higienske razmere strogo skrbi tudi naša ekipa, ki prihaja k uporabnikom na dom. Prav tako smo prejeli rezultate našega dela, izkazalo se je namreč, da se je od začetka delovanja našega projekta splošno stanje izboljšalo pri kar 30 % naših uporabnikov. Izboljšanje stanja pri uporabnikih se je pokazalo z uvrstitvijo v nižjo kategorijo upravičenosti do pomoči.

Stanja naših uporabnikov se izboljšujejo

Po izpolnitvi vloge za vključitev v Projekt MOST naredijo strokovne sodelavke iz Enotne vstopne točke oceno upravičenosti uporabnika do dolgotrajne oskrbe. Z ocenjevalnim orodjem dobijo celostno sliko, kaj oseba zmore sama in kje potrebuje pomoč. Glede na to oceno koordinatorka z ostalimi izvajalci dolgotrajne oskrbe in uporabnikom oblikuje osebni načrt, kjer so zabeleženi cilji in priporočene storitve. Čez pol leta oz. ob spremembi stanja sodelavke EVT izvedejo ponovno oceno in ugotovijo, kakšno je aktualno stanje uporabnika. V obdobju od maja 2019, ko so se pričele izvajati ponovne ocene, pa do 08.03. 2020 je bilo opravljenih ponovnih ocenitev upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe pri 97-ih uporabnikih. Pri 30 % uporabnikov beležimo izboljšanje stanja. Spremembe stanj sicer ne moremo v celoti pripisati izvedenim storitvam, saj na to vplivajo tudi drugi dejavniki, kot je psihofizično počutje in spremembe življenjskih razmer, je pa to vsekakor pokazatelj, da za ustrezno in pravočasno podporo tudi mi prispevamo k izboljšanju kakovosti življenj naših uporabnikov.

Anica s pomočjo delovne terapevtke in fizioterapevta postala samostojnejša

Gospa Anica (ime je izmišljeno, primer je realen) je v preteklosti doživela veliko padcev, ker ima slabo ravnotežje. Zaradi tega je bila v strahu, da bo ponovno padla, če se bo gibala. Večino časa je preležala na postelji. Potrebovala je pomoč pri usedanju in vstajanju, hodila pa je ob opori rolatorja. Njena največja želja je bila, da bi lahko brez težav prehodila stopnice, ki vodijo z vhoda na dvorišča. Po pogovoru z Anico je koordinatorka dolgotrajne oskrbe na podlagi ocene pripravila načrt, kako bodo uporabnici pomagali. Obiskala sta jo delovna terapevtka in fizioterapevt. Anica je bila zelo motivirana za vadbo, saj jo je gnala močna želja, da bi bila pri gibanju samostojnejša. Začeli so z vadbo ravnotežja in gibalnih vzorcev ter družini svetovali, kako naj prilagodijo okolje, da se bo Anica lažje gibala. Po zaključeni obravnavi je sedaj Anica zmožna samostojnega posedanja, vstajanja in hoje brez spremstva po stanovanju in neposredni bližini hiše, pri premagovanju stopnic pa potrebuje spremstvo ene osebe. Po ocenjevalnem orodju se je potreba po dolgotrajni oskrbi s prvotne ocene stanja 57,5 pri ponovnem ocenjevanju zmanjšala na 33,75.

Preventiva pomembno prispeva k ohranjanju zdravja in samostojnosti 

Starostniki so bolj dovzetni za nalezljive bolezni, zato je v času, ko razsajata gripa in korona virus, še toliko pomembneje, da skrbijo za svoje zdravje s preventivnimi ukrepi, kakor so cepljenje, umivanje rok in izogibanje lokacijam, kjer bi se lahko okužili. Pri ohranjanju zdravja jim pomagajo tudi zdravstveni tehniki Projekta MOST, ki jih obiskujejo in jim svetujejo glede pravilne higiene.

»Naše ekipe so seznanjene s priporočili Ministrstva za zdravje glede preventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe. Na terenu uporabljajo zaščitna sredstva, kakor so razkužila, rokavice in maske, če je to potrebno. Higiena je pomembna tudi, kadar ne razsajajo virusi, ob trenutnem stanju pa še dodatno priporočajo uporabnikom, kako ukrepati v primeru suma na korona virus kot tudi kako  preventivno skrbeti za svoje zdravje in zdravje najbližjih. Ohranitev zdravja mora biti osrednji cilj slehernega izmed nas,« je povedala Carmen Rajer, vodja projekta MOST.

Poleg omenjenih ukrepov ekipe Projekta MOST ob obisku uporabnikov skrbijo za preventivo tudi s pripravo, nadzorom in pomočjo pri jemanju zdravil, merjenjem vitalnih funkcij (pulz, krvni tlak, temperatura), preprečevanjem padcev, ohranjanjem kognitivnih funkcij, preprečevanjem osamljenosti ipd. S svojim znanjem in kompetencami se vsakodnevno trudijo izboljšati kakovost življenja starostnikov.

A. K.