DL: Rojstna hiša Vilme Bukovec Kambič; Združili bi primadono in škofa

2.10.2018

Rojstna hiša Vilme Bukovec Kambič

Trebanjska občina načrtuje obnovo rojstne hiše častne občanke Vilme Bukovec, operne pevke svetovnega slovesa – V hiši bi uredili spominski sobi, posvečeni njej in Alojziju Šuštarju – Namenjena tudi turizmu in družabni dejavnosti

V Trebnjem med trebanjskim gradom in bencinsko črpalko ob stari avtocesti stoji rojstna hiša častne meščanke Trebnjega in Metlike, velike operne pevke Vilme Bukovec Kambič. Podrtija kazi okolico in je nedostojen pozdrav obiskovalcem, ki se v Trebnje namenijo s te strani. Kot kaže, ne bo več dolgo tako.

Pred kratkim je bilo dokončno odločeno, da občina rojstno hišo Vilme Bukovec Kambič odkupi in obnovi ter uporabi v muzejske namene. V obnovljeni stavbi naj bi uredili spominski sobi, posvečeni dvema slavnima trebanjskima rojakoma, tj. Vilmi Bukovec Kambič in škofu Alojziju Šuštarju, namenjena pa bi bila tudi turistični in družabni dejavnosti.

Rojstna hiša Vilme Bukovec Kambič, v kateri je slavna operna pevka preživela svoje otroštvo in mladost, danes nosi hišno številko Pod gradom 5, zgrajena pa je bila leta 1900. Gre za pritlični objekt, ki je zapuščen oziroma že nekaj let ni naseljen, v njem pa sta dve pritlični stanovanji.

V terminskem načrtu je določeno, da bi občina hišo odkupila v drugi polovici letošnjega leta, nujna zaščitna dela bi opravili prihodnje leto, obnovitev pa v letih 2020 in 2021. Po zdajšnjih cenah naj bi vse skupaj občino stalo 360 000 evrov. Investicijsko dokumentacijo je pripravilo novomeško podjetje Espri.

Vilma Bukovec Kambič je bila sopranistka svetovnega slovesa in primadona ljubljanske opere. Rodila se je 27. februarja leta 1920 v Trebnjem. Po končani gimnaziji v Novem mestu je v Ljubljani študirala pravo, glasbo in petje. Leta 1942 je bila internirana v Italijo, od koder se je vrnila naslednje leto in leta 1944 začela peti v zboru ljubljanske opere, v katerem se je hitro uveljavila tudi kot solistka, še istega leta pa je debitirala v vlogi študenta Siebela v Gounodovem Faustu. Dolga leta je veljala za primadono ljubljanske opere; gostovala je po vsem svetu: od Francije, Belgije, Poljske, Češke, Slovaške, Romunije, Bolgarije in Rusije do Grčije, Španije, Egipta in Kitajske.

Za častno občanko so jo razglasili v rodnem Trebnjem in v Metliki, od koder je bil doma njen mož, akademik Vinko Kambič, ki je v Metliki odkupil svojo rojstno hišo in v njej uredil galerijo, ki jo je Vilma po njegovi smrti podarila Metliki.

Vilma Bukovec Kambič je ena redkih Slovenk, ki so kar dvakrat prejele Prešernovo nagrado – prvič jo je dobila leta 1957 za vlogo Manon v istoimenski Massenetovi operi, leta 1982 pa za življenjsko delo; leta 2000 je bila nagrajena tudi s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Nastopala je celih štirideset let, z odra pa se je poslovila leta 1982. V tem času je odpela kar 56 različnih vlog in s tem tudi ves železni repertoar soprana.

Članek je bil objavljen v 29. številki Dolenjskega lista 19. julija 2018

I. Vidmar