DL: Mestno jedro Črnomlja do leta 2025 - Skubcova hiša padla

23.7.2018 | 14:50

Ena izmed škrbin v mestu je medtem nastala na mestu, kjer je bila Skubcova hiša - na tej fotografiji še stoji. Inšpektor je letošnjo pomlad izdal odločbo, v kateri je bilo zapisano,  da mora lastnica največjo stavbo v trikotniku med tremi cestami, ki mu  domačini pravijo tudi ajdovo zrno, porušiti, saj ogroža okolico.

Ena izmed škrbin v mestu je medtem nastala na mestu, kjer je bila Skubcova hiša - na tej fotografiji še stoji. Inšpektor je letošnjo pomlad izdal odločbo, v kateri je bilo zapisano, da mora lastnica največjo stavbo v trikotniku med tremi cestami, ki mu domačini pravijo tudi ajdovo zrno, porušiti, saj ogroža okolico.

V začetku junija so stavbo podrli.

V začetku junija so stavbo podrli.

Nevarnost za mimo hodeče in vozeče je s tem res minila, a je v starem  delu Črnomlja zazijala velika škrbina. To gotovo ne prispeva ne k  prijaznejši podobi kot tudi ne k lepši veduti mesta.

Nevarnost za mimo hodeče in vozeče je s tem res minila, a je v starem delu Črnomlja zazijala velika škrbina. To gotovo ne prispeva ne k prijaznejši podobi kot tudi ne k lepši veduti mesta.

V Črnomlju so pripravili okroglo mizo o tem, kakšno naj bi bilo staro mestno jedro do leta 2025, a največ besed je bilo izrečenih o sedanjih razmerah

Ob svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, so v Črnomlju pripravili okroglo mizo o urejanju starega črnomaljskega mestnega jedra, ki so ji dali naslov Mestno jedro Črnomlja do leta 2025.

Aleksander Ostan iz Ateljeja Ostan Pavlin je dejal, da je morfologija mesta dokaj dobro ohranjena, čeprav so hiše izgubile prvotno podobo. Vendar ima mestno jedro vrednost, ki še vedno omogoča vrhunsko kakovost bivanja, zanimivo pa je tudi za turiste. A v Črnomlju se pogosto zgodi, da si lastniki hiš v mestnem jedru zgradijo hiše zunaj jedra, kjer pa nastajajo »Skubcove hiše«. Danijela Kure Kastelc, projektantka iz podjetja Sapo, ki je kupila hišo v črnomaljskem mestnem jedru, je dejala, da je ni bilo enostavno obnoviti. Imeli so vsaj pet variant, med katerimi so izbrali tisto, ki je bila sprejemljiva za njih kot investitorje, za občino in zavod za varstvo kulturne dediščine. Marija Ana Kranjc z novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je ob tem dejala, da njihov zavod ni zgolj tisti, ki omejuje, ampak vrednoti. In višje kot so ovrednotene hiše, dražja je obnova. A Črnomelj ima tako veliko tradicijo, da lahko iz nje črpa pri urejanju starega mestnega jedra. Res se vse začne in konča pri denarju, a zgodb jim po njenem ne more zmanjkati.

Predsednik krajevne skupnosti Črnomelj Jaka Birkelbach je bil prepričan, da ne le da jim podoba mestnega jedra ni v ponos, ampak da tudi vsebine niso prave. A ko ga bodo uredili, bodo tudi lastniki čutili večjo odgovornost do svojih stavb. Županja Mojca Čemas Stjepanovič je dejala, da je bilo v mestnem jedru sicer že veliko narejenega, a se marsičesa ne vidi, ker je pod zemljo. A marsičesa ne bo mogoče urediti, dokler cesta med semaforjema ne bo postala lokalna. Marija Prašin Kolbezen, arhitektka z občinske uprave, je povedala, da bodo obnovili še ulice, trg, Ajdovo zrno, grajski atrij in uredili zelene površine ob vodi. Po njenem je pomembno, da se Majer in staro mestno jedro dopolnjujeta. Glavna ulica naj bi postala mestni market, a tudi prebivalci morajo imeti kulturo bivanja. Županja je dejala, da občina sicer postopoma kupuje stare stavbe, vendar je proračun omejen. Boris Grabrijan pa je menil, da ima občina že preveč nepremičnin, s katerimi slabo gospodari.

Čeprav je bilo v razpravi večkrat slišati, da je pri urejanju mestnega jedra največji problem denar, pa je Sašo Riznič dejal, da bi bilo marsikdaj za to, da bi se v mestnem jedru uredile stvari za prebivalce in uporabnike poslovnih prostorov, dovolj le nekoliko več dobre volje na občinski upravi. Kot primer je omenil režim parkiranja in plačevanja parkirnine, njegov predlog, ki ga je podal pred štirimi leti, pa ni prišel niti do občinskega sveta. Večja doslednost pa bi morala biti tudi pri obnovi hiš.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 26. aprila 2018

M. Bezek-Jakše

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava