DL: Večina kmetij deluje na zahtevnih območjih

22.7.2018 | 09:50

Minister se je v okviru obiska Dolenjske ustavil tudi v Žužemberku.

Kmetje so izpostavili težave z razpisi, češ da je vse preveč birokracije.

Tudi v Suhi krajini kmetovanje zaradi razgibanega terena težko – Problem predstavlja tudi razpršenost zemljišč – Številne naravne nesreče v zadnjih dveh letih – Pri razpisih vse preveč birokracije

Zaradi kraških značilnosti je na območju Suhe krajine kmetovanje težko, kajti teren je razgiban, povrhu vsega pa imajo lastniki kmetij svoja zemljišča razpršena in razdrobljena, je dejala državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša, ki se je minuli teden v Žužemberku skupaj z ministrom Dejanom Židanom v okviru obiska Dolenjske udeležila posveta o trenutnem stanju kmetijstva, na katerega so prišli tudi številni kmetje od vsepovsod.

»Kmetije v Suhi krajini niso zaokrožene, zato bi bilo treba narediti komasacije, zaokroževanje ali pa menjavo zemljišč. S tem bi bila paša lažja in bolj ekonomična,« je poudarila Strniševa. Na ministrstvu si želijo, da bi kmetijstvo na tem območju ostalo vsaj v takšnem obsegu, kot je sedaj, da ne bi prišlo do nadaljnjega zaraščanja, zato po besedah državne sekretarke s številnimi ukrepi pomagajo kmetom. »Ampak vsaka kmetija mora imeti načrt in mora vedeti, kaj bi v prihodnosti rada. Podpore so, le izkoristiti jih je treba.« Kmetijske dejavnosti so v Suhi krajini raznolike, prevladuje pa živinorejska panoga, je dodala.

Za slovensko kmetijstvo sta bili zadnji dve leti zaradi številnih podnebnih sprememb težki, je na posvetu izpostavil minister. »Naravne nesreče se vrstijo leto za letom. Ukrepamo tako, da zagotavljamo likvidnost z zelo hitrimi izplačili in izjemno dobro črpamo evropski denar,« je dejal Židan in dodal, da država z različnimi ukrepi spodbuja kmetijstvo. »Pomagamo s plačili za območja z omejenimi možnostmi za kmetovanje ali tako imenovanimi plačili OMD. To pomeni, da kmetom, ki kmetujejo na takšnih območjih, del dodatnih stroškov povrnemo. Za lansko leto smo plačila OMD izplačali že lani,« se je pohvalil minister in predstavil tudi prihodnje usmeritve nove kmetijske politike. »Pogovori o novi kmetijski politiki že potekajo. Ena glavnih usmeritev slovenske države je, da imamo dodatna financiranja za območja, kjer se težko kmetuje. Takšnih območij pa je v Sloveniji 75 odstotkov,« pravi Židan.

Žužemberški župan Franc Škufca je dejal, da so lahko iz prve roke slišali, kaj je bilo na področju kmetijstva doslej narejenega in kakšne so usmeritve za naprej. »To je predvsem za takšen način kmetovanja, kot ga imamo v občini Žužemberk, zelo pomembno,« je povedal in dodal, da občina z različnimi razpisi pomaga kmetom. Letos so objavili javni razpis za ohranjanje ter razvoj kmetijstva in podeželja. Za ukrepa posodabljanje kmetijskih gospodarstev ter urejanje kmetijskih zemljišč in pašnikov je bilo na voljo 43.000 evrov. »Vsako leto se na razpis javi od 20 do 30 kmetov. Razpisanih sredstev je letos tri tisoč evrov več kot lani,« so sporočili z žužemberške občine. Lastniki kmetij so izpostavili težave z razpisi, češ da je vse preveč birokracije, na koncu pa pogosto tudi niso uspešni. Židan jim je odgovoril, da pripravljajo spremembe, in poudaril, da je za vsak razpis točno določeno, koliko denarja je na voljo. Zato jih je treba pozorno spremljati in se nanje hitro odzvati.

Pred posvetom sta minister in državna sekretarka obiskala tudi kmetijo mladega prevzemnika Milana Kelšina, ki se ukvarja z živinorejo in ima v svojih hlevih 57 glav govedi.

Članek je bil objavljen v 16. številki Dolenjskega lista 19. aprila 2018

Besedilo in fotografiji: Rok Nose