Kot buržoazno igro so ga igrali v ilegali

5.12.2017 | 12:00

Bridž igrajo štirje, a lahko tudi drugi igro spremljajo in se tako učijo. Za mizo na posnetku igra tudi najstarejši član Bridge kluba Kočevje Sašo Bižal (prvi z desne), ki ima že skoraj 89 let.

Na treningih, ki jih imajo v prostorih Rekreacije Gaj, vedno igrajo vsaj na dveh mizah.

Franc Gornik je predsednik kluba že več kot 10 let.

Karte za bridž niso nič posebnega. So kot karte za remi.

Bridge klub Kočevje je bil eden prvih bridž klubov v Sloveniji. Aprila 2019 bo zaznamoval že pol stoletja delovanja, a so, kot pravi predsednik kluba Franc Gornik, bridž v Kočevju igrali že dolgo prej.

Bridge ali bridž, kot se je po izdaji knjige Igrajmo bridž avtorja Ljubomira Kostrevca, ki je izšla leta 1988 kot prva slovenska knjiga o bridžu, uveljavil zapis za to družabno miselno igro s kartami, so v Sloveniji začeli igrati že v obdobju pred drugo svetovno vojno. Po koncu vojne je takratna jugoslovanska oblast bridž označila za buržoazno igro in je bil nekaj časa v Sloveniji celo prepovedan. Čeprav je bilo organizirano klubsko življenje prepovedano, pa so bridž igrali po domovih in različnih lokalih.

V ilegali pa so med še nekaterimi drugimi kraji po Sloveniji bridž igrali tudi v Kočevju. Igrali so ga namreč že v pri polovici 50. let prejšnjega stoletja. Med tistimi, ki se tega še spominja, je tudi Sašo Bižal, ki je s skoraj 89 leti danes najstarejši član Bridge kluba Kočevje. Tudi sam se je že zelo zgodaj pridružil prvim bridžistom v Kočevju. »Bridž so začeli igrati intelektualci. Kar precej se je igralo. Igrali so ljudje iz Itasa, Zidarja, Melamina …« pravi Gornik.

MED PRVIMI

Prvi bridž klub v takratni Jugoslaviji so ustanovili leta 1958 v Mariboru, a so po nekaj letih delovanje kluba prepovedali. Bridge klub Maribor je nato deloval v ilegali do leta 1966, ko je dobil dovoljenje, da se lahko ponovno registrira. Sledila je ustanovitev klubov v Ljubljani, na Bledu, v Ilirski Bistrici, Postojni in Kočevju. Teh šest klubov, med kateri je bil tudi aprila 1969 registrirani Bridge klub Kočevje, je leta 1972 ustanovilo tudi Bridge zvezo Slovenije, ki se je leto kasneje včlanila v Zvezo telesnokulturnih organizacij, ki se je leta 1990 preimenovala v Športno zvezo Slovenije in se leta 1994 združila z olimpijskim komitejem Slovenije v Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez.

Po ustanovitvi prvih bridž klubov so nastali in se v Bridge zvezo Slovenije včlanili še klubi v Piranu, Slovenj Gradcu in Velenju. Leta 1993 je bil v Ljubljani ustanovljen Bridge klub Tivoli in leta 2003 Bridge klub Celje, lani pa so bridž klub ustanovili tudi v Novem mestu.

IZVOR

Bridž se je razvil iz iger, ki imajo svoje korenine v zgodnjem 16. stoletju v Angliji. V naslednjih stoletjih so igrali različne oblike igre, za katere se je sredi 17. stoletja uveljavilo ime whist. Tako kot whist, ki je igra za štiri igralce, ki igrajo v parih, je tudi bridž igra, ki jo vedno igrajo štirje igralci, in sicer po dva para.

Za bridž predpostavljajo, da izvira s turškega ali ruskega območja, od koder so ga v zahodni svet prinesli britanski vojaki, ki so služili v Krimski vojni. V zahodnem svetu se je pojavil konec 19. stoletja in hitro izpodrinil whist. V primerjavi z whistom, ki je že poznal vnaprej namešane karte, saj so ga tako začeli igrati v Angliji in Ameriki po letu 1880, je bridž prinesel pomembno novost: razkritje kart izvajalčevega soigralca. Novost je bila tudi vpeljava kontre in rekontre, sicer pa se je velik korak naprej zgodil leta 1904, ko so v bridž vpeljali napovedovanje aduta. Današnjo obliko bridžu pa je dal ameriški milijonar, športnik in vsestranska osebnost Harold Stirling Vanderbilt. Za razliko od bridža, pri katerem se je napovedovala samo adutna barva in si nasprotnike premagal, če si osvojil več vzetkov od njih, se je začelo napovedovati tudi število vzetkov – tako imenovani kontrakt. V igri tako postane pomembno natančno napovedovanje števila vzetkov. Tako se je rodil contract bridge, ki pa mu danes pravijo preprosto samo bridž.

LAHKO SAMO DRUŽABNA IGRA

»Igraš glede na stopnjo zahtevnosti, lahko tudi zelo preprosto. Če želiš vrhunske rezultate, moraš razmišljati, sicer pa lahko bridž igraš kot družabno igro, kot tarok ali remi,« pravi Gornik. Tako je tudi za nekatere njihove člane, kot pravi, bridž družabna igra. Društvo sicer združuje 16 članov, na rednih srečanjih vsak ponedeljek, na katerih igrajo bridž, pa jih je v povprečju okoli 10. »Za nekatere je ob ponedeljkih trening, spet za druge pa družabni večer ob kartah,« pravi in dodaja, da tudi same karte za bridž niso nič pravzaprav posebnega, so enake kot karte za remi, le brez jokerjev.

PRETEŽNO STAREJŠI

Najmlajši član Bridge kluba Kočevje je Gornikov starejši od obeh vnukov, 19-letni Jan, drugi najmlajši pa je star že okoli 30 let. »Pretežno smo starejši, mladih ni in to je težava,« pravi. Tudi žensk v kočevskem bridž klubu ni, čeprav, kot pravi Gornik, ne ve, zakaj ne. Lani so imeli eno članico, ki pa je prenehala hoditi. Tudi sicer ne ve, "zakaj je ljudi strah bridža. Včasih je bila to buržoazna igra, za cerkveni del pa so bile karte vražje podobice. Eni se ga bojijo tudi, ker mislijo, da je preveč zahtevna igra,« pravi Gornik in dodaja, da se neupravičeno bojijo. Vsi namreč bridža, ki je sicer zelo dobra igra za razvijanje ali pa pri starejših tudi za ohranjanje miselnih sposobnosti, ne igrajo zato, da bi tekmovali in osvajali naslove, kot je denimo naslov mojstrski kandidat, kakršnega imajo trije kočevski bridžisti: Franc Gornik, Teodor Dobrič in Štefan Cimer.

TEKME IN TURNIRJI

Bridge klub Kočevje je sicer stalni član I. slovenske državne lige, v kateri tekmuje 10 najboljših slovenskih ekip, od 10 do 14 ekip pa tekmuje v II. ligi. Ravno sedaj, v septembru, se začenja bridž sezona, kar pa pomeni, kot pravijo nekateri člani, da bodo imeli do maja prihodnje leto veliko vikendov rezerviranih za bridž. Tekmovanj, ki potekajo po različnih krajih po Sloveniji, se udeležujejo v povprečju dva vikenda na mesec. Za tekmovalni bridž so običajno stalni pari, sicer pa igrajo po turnirjih z različnimi partnerji.

Sami vsako leto organizirajo božično-novoletni turnir, so pa tudi soorganizatorji turnirja v Osilnici za pokal Petra Klepca. »Počasi postaja turnir v Osilnici tradicionalen,« pravi Gornik. Letošnji, ki je potekal 26. avgusta, je bil namreč že peti, udeležilo pa se ga je kar 37 parov, kar je bila, kot pravi Gornik, rekordna udeležba.

Članek je bil objavljen v 38. številki Dolenjskega lista 21. septembra 2017

Besedilo in fotografije: M. Leskovšek-Svete