Kako dolgo še »V dolini reke Temenice«

13.1.2013 | 12:05

Opuščeni mlin

Razprava

Očitno je bila naša Temenica le predolgo vsem vnemar. Že od tistih časov, ko se je pojavil internet, kajti prej je bila – če nič drugega - zatočišče obtemeniških otrok v vseh letnih časih. Vsaj tako je bilo razumeti udeležence Druge okrogle mize o odprtih vprašanjih reke Temenice, ki jo je organizirala stranka DSD Trebnje.

Kljub različnim naporom se razmere z našo Temenico ne izboljšujejo, kvečjemu nazadujejo, čeprav je stroka drugačnega mnenja in lahko bi rekli – včasih kar na drugem bregu …

Decembrsko razpravo je vodil v imenu organizatorja Gregor Kaplan ter uvodoma predstavil pisano druščino udeležencev, saj so se na sobotno dopoldan menda res pojavili vsi predstavniki vabljenih skupin, organov in organizacij (stroke in ljubiteljskih organizacij). Žarko Vukovič, ki že vse življenje živi ob in z Temenico, je navzoče seznanil z razmerami nekoč in danes. S primerjavo je vse prej kot navdušil. Razprava je bila nato polemična in vsestranska

Voda Temenica je v svojem toku od izvira do Velike Loke relativno kakovostna, saj se v njej do tu zopet pojavljajo raki, kot znanilci čiste vode. Tudi nekatere vrste ptic, doslej izjemno redke, in drugi znanilci dobre vode so vse pogosteje ob Temenici. Na drugi strani pa je reke čedalje manj, saj med poletjem včasih komaj curlja in ni čudno, da ribjega življa skorajda ni. Na izginjanje vode v reki opozarjajo tako ribiči kot jamarji, ki so tokrat predstavili kraški svet porečja reke. Ribiči in nekateri krajani so v tej zvezi opozorili, da poleg suše, vpliva na vodostaj pojav, da se na Temenici in v pritokih pojavljajo ponori (konkretno v Stranjah pri Velikem Gabru in v pritoku Bratnišca, kjer je imela RD včasih celo gojišče rib), v katere izginja voda, pretok reke ali potoka se bistveno zmanjša ali pa se skoraj presuši.

Nesporno na nivo vode vpliva izginjanje podtalnice in tudi slabo urejanje ter čiščenje struge. Brežine so zarasle z drevjem, nanosi in naplavine se nalagajo na posamičnih območji in ob nalivih veliko prispevajo k razlitju vode po travnikih. Stroka pač trdi, da poglabljanje struge ne bi prispevalo k povečanju količine vode, kvečjemu bi lahko ustvarili nove ponore ipd. Čiščenje brežin bi še nekako dovolili pribrežnim lastnikom, za urejanje kaskad pa je treba izdelati načrte in pridobiti soglasja ipd. Tu bodo imeli veliko dela tako ribiči kot strokovnjaki, ki imajo reko na »vesti,« da bodo našli skupni jezik. V zgodovini je bilo tako, da so za strugo skrbeli mlinarji in pribrežni lastniki, ki so imeli, tam kjer je voda »uhajala« čez robove, kratke meje, da so lahko temeljito opravljali vzdrževalna dela. Mlinarji zato, da so imeli na mlinskih kolesih dovolj vode, kmetje zato, da so imeli na travnikih kakovostno travo. Sodelovali pa so tudi ribiči, ki so iz Temenice »vlekli« celo metrske ščuke, da o ostalem življu v reki ne govorimo.

Naj tu še omenimo, da se je podtalnica na nekaterih delih porečja znižala od 8 do 10 metrov, kar nedvomno zelo vpliva na vodostaj Temenice. Samo v črpališču Radanja vas, ki je v povirju Temenice (tudi blizu vasi Temenica), na sekundo načrpajo iz podtalnice 40 litrov vode, ki jo porabimo prebivalci občin Ivančna gorica in Trebnjega. Že pred skoraj desetletjem je bila načrtovana gradnja dodatnega črpališča še blizu vasi Bratnice, ki tudi sodi v povirje Temenice, in bo usposobljeno v naslednjih letih. V preteklosti med načrtovanjem zajetij verjetno niso bili izračunani vplivi na podtalnico in samo reko Temenico.

Na radikalno zmanjšanje ribjega zaroda nedvomno vpliva tudi pomanjkanja kisika zaradi izginjanje kaskad, ki so bile včasih vsaj ob mlinih, sedaj pa jih praktično ni, ker so jih lastniki zanemarili ali celo podrli. S tem pa so izginili tudi tolmuni, kjer je bilo običajno največ rib. Na Franciscejskem katastru iz leta 1823 -26 je mogoče razbrati, da je bilo na reki Temenici (in na pritoku Bratnišca) od izvira do Ponikev 39 vodnih objektov.

Ker vode danes ni dovolj, v njej pa premalo kisika, se ustvarja na njej sluzasta vegetacija, ki vpliva tudi na favno v vodi. Na Temenico in na mokriščih ob njej močno vplivajo nenačrtovani, največkrat na črno narejena odlagališča zemlje, ki ovirajo naravne, stoletne pretoke vode in so občasno vzrok za poplave po naseljih. Izrazit primer je naselje Šentlovrenc in mokrišče pri Vrhovem.

Stroka in ribiči se pri urejanju struge Temenice in njenih brežin, kot je že zapisano, ne ujamejo najbolje. Upajmo, da bo okrogla miza in odločitve na njej bistveno pripomogle k zbližanju pogledov za zboljšanje in povečanje pretoka vode in posledično k povečanju števila rib. Za sedaj imajo ribiči pravice in dolžnosti na reki le takrat, ko morajo iz nje pobirati poginjene ribe. Drugim pa za urejanje vodotoka tako ni mar.

V razpravi so se navzoči pogosto dotaknili osrednjega problema, ki se kaže na Temenici ob Trebnjem. Če že do mesta pricurlja voda, jo Trebanjci v zadnjih letih iz tega ali onega (žal tudi neznanega) razloga onesnažijo do te mere, da poginejo ribe, celo ob iztoku vode iz čistilne naprave, kjer naj bi bila voda res čista. V celotnem porečju je vse večji problem neurejena kanalizacija, v strnjenih naseljih pa tem bolj. Onesnažena voda še vedno najde poti v reko, če ne drugače takrat, ko se zaradi padavin razlije reka po travnikih in ob umikanju »pobere« iz jam in jarkov ter divjih odlagališč tudi vso nesnago, ki je lahko strupena. Seveda je še vedno tudi precej kmetij blizu reke z intenzivno živinorejo, ki imajo gnojnico samo navidezno speljano v lastne greznice. Le-te bodisi praznijo na travnike pred napovedanimi večjimi padavinami (in si prej ko ne zastrupljajo krmo) ali pa jo imajo speljano ob kmetijah kar kot ponikovalnice.

Razprava pa je pokazala, da za sedaj nimamo celovite analize vseh vplivov na reko Temenico, ki bi jih na primer lahko pridobili skozi seminarske ali diplomske naloge študentov na to temo, kljub nekaterim prizadevanjem in razpisom.

Kar precej soglasni pa so bili udeleženci pri oblikovanju sklepov in stališč. Med pomembnejše gre šteti.

- Navzoči so bili soglasni, da se začne takoj po sestanku z ustanavljanjem Civilne iniciative za urejanje problematike Temenice. S tem namenom so oblikovali iniciativni odbor, kajti reke ne moremo pustiti še naprej v nemar;

- Vsem županom, ki imajo območja občin ob Temenici, bodo poslali pismo v katerih jih bodo opozorili na reševanje problemov povezanih z reko ter jih spodbudili, da bodo predlagali in sprejeli ukrepe za saniranje problemov, ter skušali pridobiti tudi Evropska sredstva;

- Z okroglimi mizami bodo nadaljevali tudi v prihodnje; spremljali bodo razmere na reki in z njo povezano naravno okolje. Javnost pozivajo, da ob morebitnih ekstremnih pojavih na Temenici informacija posreduje tudi sklicatelju oziroma iniciativnemu odboru;

- Preučiti je treba možnosti obnovitve kaskad na mlinih, kjer bi se ponovno usposobile zapornice in s tem dvignil nivo vode. Zaradi vsakoletnih poginov se v tem delu prioritetno obravnava območje Ponikev in Trebnjega. K sodelovanju vabijo vse zainteresirane, v prvi vrsti pa občino – Trebnje, ARSO in koncesionarja Ribiško družino Novo mesto, da po svojih močeh prispevajo k izboljšanju stanja in ureditvi razmer. K sodelovanju je treba povabiti tudi širšo zainteresirano javnost.

Zapisal Brane Praznik