Ni je več. Bomo sploh še lahko uporabljali izraz ''V dolini reke Temenice''?

28.7.2022 | 14:40

Povirje Temenice - črpališča

Pred devetimi leti sem na straneh LOKALNO.SI objavil članek o razpravi na temo Temenice, ki jo je imela ena izmed tedanjih političnih strank v Trebnjem. Članek je imel naslov: Kako dolgo še »V dolini reke Temenice«.

Zapis o odlični razpravi sem tedaj objavil v upanju, da ga bo prebral tudi kdo izmed odgovornih za skrb nad Temenico. Tako jaz kot udeleženci razprave smo takrat upali, da se bodo odzvali v Ministrstvu za okolje in prostor, oziroma v Direkciji Republike Slovenije za vode, predvsem pa Urad za upravljanje z vodami v Novem mestu. Zakon namreč jasno določa, kdo ima v tej državi 'roko' na vodami.

Žal po devetih letih od objave članka (in številnih drugih, ki so jih napisali opazovalci dogajanj) se ni zgodilo nič, s čimer bi revitalizirali reko Temenico, razen, da je pogosto slišati med političnimi veljaki, da se na reki res dela škoda, in da je treba nekaj ukreniti, da bi jo izboljšali?

»Nekaj ukreniti?«

In zgodilo se je: V začetku meseca julija je reka Temenica izginila v podzemlju med Stranjami pri Velikem Gabru in Dolnjimi Praprečami. V suhi strugi smo lahko do Velike Loke videli mrtve rake, ki so se v reko pred dobrim desetletjem zopet naselili in so bili nekakšen znak, da reka le ni (bila) tako slabe kakovosti. Mrtve ribe so iz struge v glavnem pobrale ptice, saj ribičev, ki bi lahko reševali ribe, ni bilo videti?

Razlog, da Temenica nič več ne teče, je nedvomno suša. Torej okoljske spremembe. Toda suše so bile tudi v preteklosti, le da vodne živali niso končale kot tokrat, saj so imele za številnimi mlinskimi zapornicami vsaj toliko vode, da so preživele do naslednjega dežja. Dandanes ni več nikakršnih zapornic in tudi mlinarjev ni, ki bi zasipali ponore v reki, kamor uhaja reka in (morda) kot podzemna voda zopet pride na plano v mirnopeškem Zijalu. Tudi brežin že dolgo ni urejal nihče, predvsem pa nihče ne poskrbi, da bi brežino očistil starih dreves, šaša in invazivnih rastlin, ki povzročajo škodo.

Najpomembnejši razlog, da Temenice od povirja do Ponikev ni več, pa so nedvomno podzemna črpališča vode. Kar tri črpališča imamo, ki verjetno zajemajo isto podtalnico. Med črpališčem Radanja vas (občina Ivančna Gorica) in črpališčem Bratnice (občina Trebnje) je 3 km zračne razdalje. Vrtina v Bratnicah je oddaljena do Dolnjega Vrha (Občina Šmartno pri Litiji) samo 1750 metrov in le-ta do Radanje vasi 3,4 km. Potok Bratnišca, ki je bil najbolj vodonosen pritok Temenice, je presahnil že pred meseci še pred vasjo Bratnice. Do tam je pretok še sorazmerno velik. Potem izgine v podzemlje.

Kot krajan se sprašujem, kdo je izdal vsa ta soglasja za gradnjo črpališč, ki v sekundi potegnejo na plano izjemno veliko število litrov vode. Seveda vem kdo, saj sem prebral zakon, kjer piše kdo daje soglasja in nosi odgovornost!

Že v razpravi, ki je bila skoraj pred desetletjem, so govorci opozorili, da verjetno v preteklosti med načrtovanjem zajetij ni bila izdelana nikakršna študija vpliva na podtalnico in samo reko Temenico. Toda za to so po ZAKONU O VODAH (ZV-1) odgovorne ustrezne službe ter odgovorni nosilci funkcij v njih. Upravljanje z vodami in vodnimi ter priobalnimi zemljišči je v pristojnosti države, razen tistih nalog, za katere je po tem zakonu pristojna lokalna skupnost. Ne mlinarji, kot je bilo nekoč, ne Krajevne skupnosti ob rekah, ki zavoljo izginjanja reke lahko samo stokajo in opozarjajo, niti občine.

Pobude, da bi na Temenici izdelali primerne zajezitve in s tem kaskade, ki bi omogočale vodno življenje v sušnih obdobjih, naletijo na gluha ušesa, ker bojda stroka meni drugače, torej, da se struga ne sme spreminjati. Očitno ne vedo, da so strugo Temenice spreminjali skozi stoletja med gradnjo mlinov in jo urejali, ter še najbolj, ko so gradili železniško progo ter povezovalno cesto v 20. stoletju.

O Temenici in njenih problemih bi lahko pisal na dolgo in široko, vendar so zapis in fotografije, ki jih prilagam, zopet namenjene samo temu, da bi se vendarle kdo odzval.

Ali pač ni nikogar, ki bi se čutil odgovornega.

Brane Praznik