DL: Vse skrbi, kaj bo jeseni z energenti

2.6.2022 | 14:30

Regionalno srečanje kmetijskih in živilskih podjetij (Foto: Pavel Perc)

Poslovno srečanje kmetijskih in živilskih podjetij – Gorišek: Kmetijstvo v Posavju zelo pomembno, saj smo vodilna regija na področju sadjarstva – Kordiš: Medijsko premalo poudarjamo svojo ustvarjalnost in odličnost

Pri Treh lučkah na Sremiču je potekalo peto in hkrati zadnje regionalno poslovno srečanje kmetijskih in živilskih podjetij, ki delujejo na območjih Dolenjske, Bele krajine in Posavja ter so člani GZS Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij in regionalnih zbornic.

Direktorica te zbornice dr. Tatjana Zagorc je povedala, da se podjetja v omenjenih panogah prepletejo tudi z drugimi dejavnostmi, od katerih sta odvisna kmetijstvo in živilstvo, denimo tudi z energetiko, srečanja so pokazala, kako pomembno je sodelovanje z drugimi panogami, denimo tudi na energetskem področju.

Kot najbolj pereče težave kmetijske in živilske panoge je Zagorčeva izpostavila vojno v Ukrajini, ki posredno in v določenih primerih tudi neposredno vpliva na poslovanje kmetijskih in živilskih podjetij, predvsem pri dobavi mineralnih gnojil in tudi embalaže. Odzvali so tudi žitni in oljni trgi, te težave pa so na zbornici reševali tudi v sodelovanju z diplomacijo. Dostikrat pa so se podjetja morala znajti sama, tudi z novimi dobavnimi potmi.

Na vprašanje moderatorja, Gorana Novkovića, ali se moramo potrošniki bati novih podražitev hrane, je odgovorila: »Vsi ti procesi, ki se vlečejo že iz epidemije in nadaljujejo z ukrajinsko krizo, bodo nedvomno vplivali tudi na podražitve. Dražitve surovin in energije so tako visoke, kot še nikoli do zdaj, in podjetja morajo to prenesti v končno ceno svojih proizvodov, saj drugače ne bodo obstala na trgu.«

Kmetijstvo se pa se že nekaj časa spopada tudi s posledicami klimatskih sprememb, ki se odražajo v vse pogostejših naravnih nesrečah.

Direktor Posavske gospodarske zbornice Darko Gorišek je poudaril, da je kmetijska panoga v Posavju zelo pomembna, saj smo vodilna regija na področju sadjarstva, to pa postajamo tudi na področju zelenjadarstva, močno je vinogradništvo in pridelava nekaterih drugih živilskih proizvodov. To je zelo pomembno zaradi vse večje ozaveščenosti o pomenu samooskrbe, pri čemer je v Posavju veliko možnosti za napredek. Po njegovih besedah je stanje v tem sektorju v Posavju dobro, saj se je povečalo domače povpraševanje. Izpostavil je nekaj projektov, ki so povečali oskrbo šol s hrano z lokalnih kmetij. Negovati je potrebno poklic kmeta kot vrednoto in spodbujati mlade, da bodo ostajali v lokalnem okolju in obdelovali zemljo, ki so jo podedovali od prednikov. Največja težava so tudi po njegovem vremenske ujme, na katere žal nimamo vpliva.

Omenil je sicer zelo dobre kazalnike posavskega gospodarstva, ki po njegovem ni skoraj nič zadolženo, pa tudi da ima Posavje tri močne kmečke zadruge v Sevnici, Krškem in Brežicah. Poudaril, da bo ključno za razvoj kmetijstva tudi zagotoviti možnost namakanja zemljišč iz vseh savskih elektrarn, tudi iz HE Brežice.

»Izpostavljenost posavske regije na ruski oz. ukrajinski trg je ranga 30 milijonov evrov na letni ravni. Bolj smo vezani posredno na te trge, ne samo zaradi izdelkov, ki jih izvažamo, pač pa tudi zaradi storitev. Gre za gradnjo hotelskih verig in elektro omrežij, ki jih čez noč ne bo moč nadomestiti. Zaradi tega pa ne bi smelo nobeno podjetje zaiti v stečaj ali prisilno poravnavo,« je povedal Gorišek in dodal, da je ocena za lani obetavna in da bodo presegli pričakovanja. Tudi ocena za leto 2022 je bila spodbudna, toda, ker niso vzeli v račun vojne, bo nekoliko drugače.

»Izpostavil bi vsa posavska podjetja, da so se pravočasno prilagodila na covidno krizo, zato pričakujemo najboljše rezultate doslej za obdobje 2020–2021. Temu je zaslužna, predvsem energetika, kjer je večja dodana vrednost,« je poudaril. Izpostavil je tudi predelovalno dejavnost, ki je z investicijami v opremo in v svoje osebje omogočila, da je dodana vrednost rasla hitreje kot prejšnja leta. Podjetja, ki so investirala, bodo imela po njegovem prepričanju, konkurenčno prednost.

»Izpostavil bi našo fleksibilnost, da smo veliko bolj prilagodljivi kot konkurenca. Letos ne bomo stagnirali, ne bo pa take rasti. Podjetja so zaskrbljena predvsem, kaj bo jeseni s cenami energentov in vhodnimi cenami surovin,« je poudaril tudi Gorišek.

»Povezani ustvarjamo odličnost je pravi naslov današnjega srečanja. V Sloveniji smo odlični v več dejavnostih, medijsko pa to premalo poudarjamo Med covidno krizo se je pokazala pozitivna kreativnost našega gospodarstva in podjetništva, od gostinstva, turizma, proizvodnih dejavnosti, logistike, saj je šlo za izzive, ki jih nismo poznali. Zato je tudi na Dolenjskem in v Beli krajini tako nizka brezposelnost. Izzivom, povezanim z vojno v Ukrajini kljub težavam v oskrbni verigi dokaj uspešno kljubujemo. Če bo vojna v kratkem končana, bomo lahko zelo hitro prišli v tisto obdobje, kot pred tema dvema krizama,« je povedal Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele krajine.

Direktor Evrosada Krško, Boštjan Kozole, je povedal, da se je zanje začela ukrajinska kriza že leta 2014 (ko so Rusi zasedli Krim, op. a.), zato so močno diverzificirali proizvodnjo, se preusmerili tudi v večjo pridelavo koščičarjev in jagod, da imajo celo sezono več sadnih vrst, sadjarstvo Ormož so preusmerili na ekološka jabolka in dodali še kooperacijo zelenjadarstvo. »Danes smo največji ponudnik slovenskega sadja in zelenjave. Iz te močne diverzifikacije pričakujemo, da se nam obetajo boljši časi, čeprav ni nobenega znaka za to. Razen da smo zelo razširili našo sezono, da začnemo maja z jagodami, nadaljujemo s češnjami, z breskvami, vse do novembra, in naj bi bilo nekoliko lažje s sezonsko delovno silo,« je povedal Kozole.

Članek je bil objavljen v 17. številki Dolenjskega lista 28. aprila 2022

P. P.