DL: Atletika - Olimpijcev zdaj nimajo, vendar …

6.10.2021 | 11:50

Aljoša Rovan

Brežiški atleti so na olimpijskih igrah nastopili že šestkrat in si v anale zapisali zlato in srebro – Novega Kozmusa nimajo, a kar nekaj mladih veliko obeta – Prenova atletskega stadiona je že v občinskih načrtih

Brežiška atletika mogoče res nima tako dolge tradicije kot nekatera druga atletska središča, ima pa bogato zgodbo, v kateri je zapisan tudi največji uspeh slovenske atletike do zdaj, olimpijsko zlato in naslov svetovnega prvaka Primoža Kozmusa. V svojih analih ima zapisane tri olimpijce in šest nastopov na olimpijskih igrah. V Tokiu sicer ni nastopil noben Brežičan, kar pa ne pomeni, da je atletika v Brežicah zamrla.

Brežiški atletski klub je aprila letos dobil novo vodstvo, predsedniško žezlo pa je dotedanji predsednik Ivan Kostevc predal Aljoši Rovanu, prav tako nekdanjemu atletu in tekmovalcu brežiškega kluba, ki kot eno izmed svojih najpomembnejših nalog vidi v tako težko pričakovani ureditvi vadbenih in tekmovalnih pogojev.

»Brežiški atletski stadion v bistvu nikoli ni bil zgrajen do konca. Leta 1999 je bil sicer za nas velika pridobitev, a še danes manjka tribuna pa tudi servisnega objekta z garderobami še vedno nimamo. Ko so gradili nov mejni prehod, smo sicer dobili kontejnerje, ki pa niso rešitev, saj v njih ni primernih garderob. Po dvaindvajsetih letih je tekalna površina povsem dotrajana, saj dobesedno razpada, tako da ne moremo organizirati nobenega tekmovanja več, razen kakšne lokalne šolske tekme. Zdaj vse kaže, da bo stvar kmalu rešena, saj je prenova stadiona v občinskih načrtih za leto 2022, končno naj bi dobili tudi servisni objekt z garderobami, razsvetljavo in verjetno tudi montažno tribuno. Boljše pogoje pa imamo za zimsko vadbo. Ko je bila zgrajena nova športna dvorana, smo se vselili v balon, pod katerim so do takrat vadili rokometaši. Tam imamo odlične pogoje za vadbo skokov in štiridesetmetrsko stezo za vadbo sprintov, kar je bistveno bolje kot v večini slovenskih atletskih klubov,« o realnem stanju in boljših obetih razmišlja Aljoša Rovan.

Največji uspehi brežiške atletike so vezani na Primoža Kozmusa, olimpijskega zmagovalca iz Pekinga (2008) in svetovnega prvaka iz Berlina (2009) v metu kladiva, ki je poleg tega osvojil še srebro na olimpijskih igrah v Londonu, leta 2016 pa srebro (Osaka, 2007) in bron (Daegu, 2011) na svetovnih prvenstvih.

Nekako v njegovi senci so ostali uspehi drugih brežiških atletov, ki se jih v 42 letih delovanja kluba ni nabralo malo. Po več uspehih v mlajših kategorijah sta sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja prva dosegla preboj Vladka Lopatič z nastopom na evropskem dvoranskem prvenstvu v skoku v daljino in državnim rekordom v sedmeroboju in Vladimir Kevo z državnim rekordom v metu kladiva, ki mu ga je pozneje vzel šele njegov varovanec Primož Kozmus. Jurij Rovan je v skoku ob palici, kjer je bil tudi državni rekorder, po dvakrat nastopil na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, olimpijka je bila tudi naša rekorderka v metu kladiva Barbara Špiler, ki je poleg tega na mladinskem svetovnem prvenstvu leta 2010 osvojila srebro, leto pozneje pa je na mladinskem evropskem prvenstvu zmagala. S srebrno medaljo z evropskega mladinskega prvenstva se ponaša tudi deseterobojec Rok Deržanič, skakalka ob palici Leda Krošelj je bila tretja na olimpijskih igrah za mlade in na EYOF, olimpijskem festivalu evropske mladine.

Trenutno brežiško atletsko kolo vodijo dekleta, Barbara Špiler, ki je letos zmagala na zimskem in poletnem državnem prvenstvu, a je morala zaradi poškodbe odpovedati reprezentančne obveznosti, ovirašica Nika Glojnarič, ki se je uvrstila na evropsko prvenstvo za mlajše člane, kamor pa zaradi poškodbe ni odšla, in skakalka v višino Lara Omerzu, ki sicer zdaj tekmuje za novomeško Krko in se po vrnitvi s študija v ZDA in po poškodbi spet vrača; do osebnega rekorda ji manjka le še en cm. Od mladih največ obetajo metalec kladiva Jakob Urbanč, ki je že večkrat popravil državne rekorde za mlajše mladince v Kozmusovi disciplini s petkilogramskim in šestkilogramskim orodjem, balkanska mladinska prvakinja v skoku ob palici Ula Bohorč, mladinec Peter Gričar Vintar, ki je s palico že preskočil pet metrov, ter prvak v gorskem teku in reprezentant na srednjih progah med mlajšimi mladinci Tim Breznikar. Da tudi v prihodnje ne bi zmanjkalo dobrih atletov, pa v brežiškem klubu skrbijo z atletsko šolo, v kateri pod vodstvom olimpijca Jureta Rovana redno vadi več kot sto otrok. Njihova vadba je bila zaradi epidemioloških ukrepov zadnje leto večkrat prekinjena, a v klubu upajo, da se to jeseni ne bo ponovilo, vsaj v taki meri kot lani ne.

Članek je bil objavljen v 30. številki Dolenjskega lista 29. julija 2021

Igor Vidmar