DL: Portret tedna - Tatjana Mlakar

4.6.2021 | 12:45

Krčanka dr. Tatjana Mlakar je prevzela vodenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Je prva ženska na čelu te tretje največje blagajne v državi in v dolgem izbirnem postopku jo je državni zbor na novo funkcijo potrdil prav na 8. marec, dan žena.

Za ženske, sploh za tiste brez vplivnih političnih prijateljev in Tatjana Mlakar sodi mednje, velja, da se na najbolj odgovorna mesta lahko prebijejo le z veliko mero delavnosti in izkazane strokovnosti. Za novo direktorico ZZZS to v celoti drži.

Svojo poklicno pot je po končani srednji šoli začela leta 1982 v knjigovodstvu nekdanjega krškega kovinarskega velikana SOP. Leta 1991 je odšla v manjše sevniško podjetje Ines, kjer je vodila računovodstvo in finance, dve leti kasneje, ko je tudi diplomirala na ekonomski fakulteti, pa se je na povabilo tedanjega predsednika nadzornega sveta Inesa dr. Stanislava Čubra zaposlila v novoustanovljeni krški območni enoti ZZZS. Začela je v baznih delovnih procesih, potem pa je bila vrsto let vodja računovodstva in financ. Leta 2000 je magistrirala, leta 2007 pa še doktorirala na temo kontrolne teorije sistemov na primeru zdravstvenega varstva. Leto kasneje je postala direktorica novomeške območne enote ZZZS, leta 2010 pa jo je tedanji direktor zdravstvene zavarovalnice Samo Fakin imenoval še za direktorico krške območne enote. Dvojno funkcijo, ki je bila sprva mišljena začasno, je opravljala 11 let, vse do imenovanja za direktorico ZZZS.

»Voditi dva sistema je bila naporna, a zanimiva izkušnja, saj sem ju lahko neprestano primerjala in iskala optimizacijske sinergije. Tu se da veliko narediti, ne nazadnje pa je to tudi moje raziskovalno področje,« pravi dr. Tatjana Mlakar, ki kot docentka na novomeški Fakulteti za organizacijske študije že vrsto let poučuje strateški menedžment in izbirni predmet kakovost v zdravstvu. »To je dober način, da iz ozkih strokovnih vsebin, povezanih z ZZZS, preklopim na malo drugačne in širše teme. Javni zdravstveni sistemi so običajno precej togi in nekatere stvari je le težko premakniti, na fakulteti pa dam lahko možganom prosto pot, raziskujem in se veliko naučim. Tudi od študentov, saj po večini prihajajo z izkušnjami iz delovnih okolij, tako da od njih izvem zelo veliko koristnega.« Upa, da bo na fakulteti lahko ostala tudi v prihodnje. Kot izredno delovni in redoljubni osebi, pravi perfekcionistki, ji to nemara celo uspe.

Na interni razpis za v. d. direktorice ZZZS se je po odstopu Sama Fakina prvič prijavila leta 2016, a ji je takrat do imenovanja na upravnem odboru zmanjkal en glas podpore. »Kasneje nisem več razmišljala o tem, niti se nisem prijavila ne na prvi ne na drugi razpis tokratnega natečaja.« A ko je postalo jasno, da dotedanji kandidati niso dobili zadostne podpore, se je po temeljitem premisleku vendarle odločila, da znova poskusi. »Nihče me ni nagovarjal k temu, to je bila povsem moja odločitev in marsikoga je presenetila. Rekla sem si, da se na koncu poklicne poti lahko lotim še enega izziva in to, česar sem se v vseh teh letih naučila, kar mi je ta družba dala, vrnem z nekim svojim prispevkom. Javili smo se trije in razpletlo se je, kot se je,« se nasmehne.

Ko razlaga o svojih načrtih, dr. Tatjana Mlakar deluje prepričljivo, energično in samozavestno, a hkrati stoji z nogami trdno na tleh. »Ne domišljam si, da je mogoče sistem obrniti in ga čez noč narediti drugačnega. Sistem zdravstvenega varstva je velik sistem, največji v Sloveniji, saj smo vanj poleg izvajalcev zdravstvenih storitev vključeni tudi popolnoma vsi državljani. Jasno je, da so taki sistemi rigidni, da so vsake spremembe zelo težke, a razmišljam, in pri tem izhajam iz svojega raziskovalnega področja, da če se v nekem sistemu povezuješ, če upoštevaš različne vidike in različne strokovnosti, potem imaš neko možnost, da s skupnimi močmi narediš premike naprej. To je moj cilj. Kako se povezovati z našimi izvajalci zdravstvenih storitev, kako z njimi kreirati predloge, da bodo taki, da bodo njim olajšali delo, in da bomo, kar je najpomembneje, zagotovili zdravstvene storitve, takrat in tiste, ki jih zavarovanci potrebujejo,« o svojih načrtih na novem delovnem mestu razmišlja Mlakarjeva.

Poudarja sicer, da ZZZS ni tisti, ki bi kreiral zdravstveno politiko v državi, to je delo Ministrstva za zdravje, vidi pa potrebo po spremembi v organizaciji dela in možnostih nagrajevanja v javnih zdravstvenih zavodih, ki se zelo razlikuje od načina, ki velja pri zdravnikih s podeljeno koncesijo. Pomembno se ji zdi tudi krepitev primarnega zdravstvenega varstva, ZZZS pa v prihodnosti veliko izzivov čaka tudi na področju dolgotrajne oskrbe, ki počasi le dobiva svojo podobo.

Članek je bil objavljen v 11. številki Dolenjskega lista 18. marca 2021

Boris Blaić