DL: Še se bodo lomila kopja na stadionu

22.5.2021 | 14:30

Oporni zid je plazovito in razmočeno zemljišče kmalu po izgradnji močno poškodovalo. (foto: arhiv; P. P.)

Oporni zid je plazovito in razmočeno zemljišče kmalu po izgradnji močno poškodovalo. (foto: arhiv; P. P.)

Svetniki so imeli o sanaciji vrsto vprašanj in pomislekov. (foto: P. P.)

Svetniki so imeli o sanaciji vrsto vprašanj in pomislekov. (foto: P. P.)

Dr. Stanislav Škrabl: Če ne gremo v sanacijo pobočja, se lahko poslovite od stadiona, saj veste, da ne želite pol stadiona, da za atletiko potrebujete 400 metrov dolgo stezo!

Zadnjo februarsko sredo je sevniški občinski svet na peturni seji obravnaval kar 32 točk dnevnega reda, med temi tudi tako kapitalno, kot je Strategija razvoja športa v občini Sevnica do leta 2029, ki jo je pripravila delovna skupina pod vodstvom svetnika Mirana Grubenška (DeSUS). A najbolj polemična razprava se je razvila ob poročilu o gradnji stadiona, nasedli naložbi v močvirnatem terenu za najstarejšim posavskim podjetjem – Kopitarno.

Za to živahnost je v dobršni meri poskrbel recenzent predvidene sanacije, ki ga je najela občina, dr. Stanislav Škrabl, profesor na mariborski gradbeni fakulteti. Po njegovem mnenju bi bilo smiselno nadaljevati projekt na zdajšnji lokaciji, čeprav bodo stroški sanacije pobočja od 600 tisočakov, predvidenih pred poldrugim letom, narasli na skoraj milijon evrov.

Kako bi izvedli sanacijo? Za sanacijo plazu nad predvidenim stadionom so predvideli gradnjo 125,5-metrske pilotne stene, sidrane s šestintridesetimi 15 do 22 m dolgimi armiranobetonskimi piloti in s prav toliko 3-vrvnimi sidri ter s 36 dodatnimi sidrišči. Zaradi zahtevnih hidrološko-geoloških zahtev na območju in zagotavljanja uspešne trajne sanacije so med drugim prevideli še izvedbo vertikalnih gruščnatih kolov globine okoli 13 m, ki naj bi prebili peščeno plast, po kateri doteka zaledna globinska podzemna voda.

Župan Srečko Ocvirk je, ko se je razprava že precej razplamtela, poudaril, da je to eden redkih nasedlih projektov v občini in da gre za seznanitev pri iskanju vmesnih rešitev in morebitne končne rešitve. Mariborčan Metod Krajnc, njegov ISB (Inženirsko-statični biro), je izdelal predlog končne stabilizacije nestabilnega terena, na sejo občinskega sveta ni prišel, čeprav je bil vabljen in se z vprašanjem sanacije terena ukvarja že od poletja 2018. Po seji smo preverili pri županu, ki je povedal, da se je Krajnc opravičil.

S plazom se ukvarja tudi podjetje Geoeng&co geologa dr. Draga Ocepka. Po dodatnih preiskavah leta 2018 in spremljanja plazenja lani in predlani je podjetje konec lanskega leta izdelalo geotehnični elaborat in skupaj z recenzentom-konzultatom dr. Škrablom se je odločilo, da je treba izvesti ustrezno podporno konstrukcijo in urediti sprostitev pornih tlakov vode v mejah možnosti gravitacijske odvodnje.

Po izvedbi podporne konstrukcije je treba sanirati poškodovani kamnito-betonski zid in odvodnjo izza zidu, je zapisal inž. Krajnc in na koncu tega strokovnega mnenja tudi datum 12. marec 2021. Ta površnost je zmotila svetnika Tomaža Lisca (SDS). »Veliko več je odprtih vprašanj kot odgovorov. Zakaj v gradivu ni rekapitulacije v višini skoraj milijon evrov? Precej govora je o poročilu eminentne dame Ane Petkovšek, ki pa ga naše oči še niso videle. Dva recenzenta je še bolje imeti kot enega. Hočemo celotno poročilo, da bomo lahko povedali, kako in kaj,« je bil malce sarkastičen Lisec in še dodal, da Sevnica nedvomno potrebuje in si zasluži stadion.

Rok Petančič (LMŠ) meni, da je sanacija pobočja nujna, da pa bi bilo treba celovito redifinirati namembnost tega območja, tudi z vključitvijo širše javnosti. Škrabl je bil, kot ves čas na tej seji, neposreden: »Če ne gremo v sanacijo pobočja, se lahko poslovite od stadiona, saj veste, da ne želite pol stadiona, da bi tekli na 50 metrov, veste, da za atletiko potrebujete 400 metrov dolgo stezo. Najlažje je dati rep med noge. Neke vmesne rešitve ni!«

Franc Pipan (DeSUS) je opozoril, da tudi za projektante obstaja kazenska in materialna odgovornost. Vinko Knez (SLS) je menil, da mora imeti glavno besedo stroka, ki ji zaupa.

Rado Kostrevc (SD), predsednik odbora za družbene dejavnosti, je dejal, da so pozvali, da se temeljito razmisli o predlagani rešitvi in realnosti finančne konstrukcije ter spremembi koncepta stadion. »Morda pa se bomo morali zasukati za 180 stopinj, če smo se zmotili. Najprej je bil govor o šestih tisočakih za sanacijo, zdaj je že vprašanje, ali bo milijon dovolj. Če vidiš več odprtih vprašanj kot rešitev problema, zadeva ni v redu.«

Tomaž Lisec je vprašal, kdo bo prevzel odgovornost. Tudi za to, da je inž. Krajnc prišel z rekapitulacijo 992.000 evrov.

Božidar Groboljšek (SLS) se zaveda, da je to velik, strateški projekt za Sevnico, ki terja proračunski denar. Po OŠ Tržišče je to naslednji strateški projekt. »Vedeli smo, da je tu slaba lokacija, sicer bi stali tukaj bloki. Naslednji velik projekt je kulturni dom. Če ne bo stadiona, bo še toliko manj kulturni dom. Sevnica, občina s 17.000 prebivalci, stadion potrebuje in si ga zasluži!«

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

Pavel Perc

Komentiraj prispevek

Za komentiranje tega članka morate biti prijavljeni.

Prijava