DL: Gnojevka - Čistejši prihodnosti naproti

21.5.2021 | 12:35

Laguna za gnojevko bo temeljito prenovljena. (Foto: M. G.)

Modrost, da se mora včasih zgoditi nekaj slabega, da bi bilo po tem boljše, zagotovo drži tudi v primeru praznjenja lagune z gnojevko na prašičji farmi v Klinji vasi novembra lani, ko so je na bližnji osem hektarjev velik travnik zlili kakih od sedem do osem tisoč kubičnih metrov.

Med okoljevarstveniki in vaščani je tiste dni završalo, zaradi strahu pred velikim onesnaženjem tal, podtalnice, vodnih zajetij in kraških jam se je kmalu odzvala tudi lokalna skupnost. Občinski svet je na decembrski seji sprejel nekaj izhodišč, da bi se razmere umirile, pri tem je k sodelovanju pozval tudi predstavnike družbe Farme Ihan, ki je lastnik prašičereje v Klinji vasi. Posebna mešana skupina za raztros gnojnice, ki jo sestavljajo podžupan Gregor Košir, predstavnika vaških skupnosti Željne in Klinja vas Janko Car in Jani Kirn ter strokovnjak s področja agroživilske stroke Jerko Babič, se je sestala 18. februarja.

»Cilj skupine ni omejevanje poslovanja družbe, ki je na naših prostorih prisotna že desetletja, tudi raztros gnojevke je po državnih površinah za seboj pustil, če temu lahko rečemo, veliko zgodb, če ne celo konfliktov. Zato je vrnitev zaupanja javnosti v kmetijsko dejavnost na našemu območju, ob transparentni izmenjavi informacij in vršenju nadzora, da gnojenje poteka v skladu z zakonodajnimi omejitvami in je ustrezno porazdeljeno na vse površine v uporabi podjetja, ki se je postavilo na noge in bo vlagalo v lokalno okolje, prednostna naloga,« je poudaril Košir.

Razvoz gnojevke novembra, ki so ga takoj ustavili, je bil pravzaprav začetek del nujne sanacije (praznjenja) lagune, s katero se je družba skupaj s strokovnimi inštitucijami vključila v evropski projekt znižanja škodljivih emisij v okolje. Sicer se na farmi, ki je na sedanji lokaciji več kot 40 let, že sedaj izvaja separacija, separat pa se kot hlevski gnoj zliva na površine. Nadgradnja tega projekta bo kompostiranje in peletiranje gnoja. Vse tri oblike gnojila bodo razvažali na njivske površine različnih partnerjev po celi Sloveniji. Na podlagi testnega gnojenja (merili bodo tudi izcedne vode in nitrate) bodo ugotavljali, katera oblika gnojila je najprimernejša za vnos v tla.

Projekt med drugim vključuje tudi pokritje lagune in s tem zaščito pred padavinskimi vodami. Tako bi se zmanjšala letna količina gnojevke v laguni, posledično je bo manj za razvoz. Tone Kavka iz družbe Farme Ihan poudarja, da bodo na pokrovu lagune postavili napravo za zadrževanje bioplina, ki jo bodo kot energijo lahko porabil pri peletiranju komposta ali pri ogrevanju hleva.

Skupina se je dogovorila, da bo na pobudo vaških skupnostih proučila možnost postavitve filtrov izpusta zraka iz notranjosti lagune v višje plasti ozračja, s čimer bi zmanjšali neznosne vonjave, zaradi katerih se sicer tam blizu živeči nenehno pritožujejo. Tudi zasaditev hitrorastočih dreves v okolici farme, ki so jih pred časom odstranili, bo zagotovo pripomogla čistejšemu okolju, so soglašali člani komisije. Splošno obremenjenost cest v naseljih bo družba odpravila z nabavo mobilnih kontejnerjev, ki jih bo postavila na najbolj oddaljenih kmetijskih zemljiščih. Sčasoma jih bodo polnili z velikimi kamionskimi cisternami in iz njih vsebino razvažali na travnike in druge površine. »Je že tako, da smo mi v okolju nekakšen dežurni krivec za rušenje ekološkega ravnovesja tudi takrat, ko nas ni zraven. Temu je treba res narediti konec, saj si želimo povrniti načeto zaupanje in ga v sodelovanju z lokalno skupnostjo tudi utrditi. Enkrat na leto bomo pripravili dan odprtih vrat in občane popeljali po svojih enotah, saj jih je zagotovo veliko, ki niti ne vedo za dejavnosti na okoli 1400 hektarjih kmetijskih površin, ki jih imamo v najemu,« obljublja Kavka.

Jerko Babič, ki je v podjetju delal 30 let, podpira prizadevanja lastnika, da začne naposled vlagati tudi v obnovo propadajočih objektov (hlevov), ne dvomi pa, da bo pri razvozu gnojevke še naprej, sicer manj kot doslej, smrdelo. Preprosto se temu ne bo mogoče izogniti. Na polovici teh površin sejejo koruzo in žitarice, na drugi polovici pa deteljo, preostalo so travnate površine. Te na leto kosijo petkrat ali šestkrat in jih vsakič dognojujejo. Tako zagotavljajo osnovno krmo za vse kategorije živali v govedoreji.

Družba GO-KO (Govedoreja Kočevje je prav tako del družbe Farme Ihan), ki je lani prodala 7,5 milijona litrov mleka, je z 800 kravami molznicami največja v Sloveniji. »Če hočeš biti konkurenčen, moraš na leto proizvesti vsaj deset tisoč litrov mleka po kravi, seveda s kakovostno krmo, ki je sad kočevskih polj, pognojenih z gnojevko iz tamkajšnje farme prašičev,« je še dejal Kavka.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

M. Glavonjić