DL: Zlivanje gnojevke - Ekološki terorizem ima dolgo brado

26.2.2021 | 14:45

Takole je bil videti »namočen« travnik v Klinji vasi.

Neke noči jeseni leta 1983 so iz Komende na območje Kočevske Reke pripeljali poginule krave, zbolele z vraničnim prisadom. Ker je akcija potekala dokaj skrivnostno, o njej je vedela le peščica ljudi, se je o sumljivem tovoru le ugibalo.

Kmalu po osamosvojitvi so Zeleni Kočevja podali več pobud, da bi razkrili ozadje tega dogodka, a brez uspeha. Brez uspeha si že več kot 30 let tukajšnja okoljevarstvena javnost prizadeva končati tudi početje nekdanjega podjetja Mercator kmetijsko gospodarstvo Kočevje oziroma njegove naslednice Farm Ihan (njena lastnica je DUTB), ki z gnojevko še naprej onesnažuje kočevska polja in rodovitno zemljo.

Odplake in druga umazanija iz prašičje farme v Klinji vasi so namreč že zdavnaj končale v požiralnikih za vodo, zanesljivo pa je tako ravnanje pustilo posledice v zemlji, brez dvoma tudi v podtalnici. »Zanamci bodo drago plačali to malomarnost,« sporočajo vsega naveličani vaščani Klinje vasi, Željn, Šalke vasi, Kočevja itn. Sodu je izbilo dno agresivno (s petnajstimi traktorji in dvema bagroma) celodnevno in nočno (pod žarometi) praznjenje lagune velikosti od sedem do osem tisoč kubičnih metrov in zlivanje gnojevke na osem hektarjev velik bližnji travnik v Klinji vasi. Kmalu potem, da bi brž zakrili sledi, so travnik zorali.

»Ta, lahko mu rečemo okoljski teror, se je izvajal tri dni. To pomeni, da so v tem času navozili 21-krat več vsebine, kot to dovoljuje nitratna direktiva,« je povedala aktivistka Tina Kotnik in spomnila na sedemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko je farma z onesnaževanjem okolja, predvsem podzemlja in podzemnih voda, povzročila izumrtje proteusa – človeške ribice. Nekoliko prej so namreč jamarji v Vodni jami, ki je del sistema Željnski jam, našteli veliko število teh živali. Prav v Vodno jamo – pri čiščenju odpadkov v okviru projekta LIFE Kočevsko so bili pred štirimi leti potrjeni dogodki ponavljajočih izpustov gnojevke – so kasneje lagune praznili preko cevi s pretokom pet litrov v minuti. To so dejstva, na katera se farma Ihan kljub zakonskim določilom (izlivanje gnojevke je po 15. novembru prepovedano) preprosto požvižga, njihovi ekološki standardi pa ostajajo na ravni sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Družba v ekologijo ne vlaga, kar najverjetneje pomembno prispeva k dobičku, ki ga farma letno izkazuje, je Kotnikova seznanila tudi člane občinskega sveta.

Med ljudmi je še posebej završalo tretji dan razvoza gnojevke, saj je farma kljub prepovedi – odločba kmetijskega inšpektorja je bila izdana dan prej – laguno praznila in vsebino pospešeno razvažala še popoldan, zvečer in naslednji dan. Z nitrati so preobremenjena ne le kočevska polja in kraške podtalnice, posledično gre za uničevanje habitata v neznanem obsegu na obeh straneh celotnega Kočevskega roga, med njimi tudi najmanj dveh vodnih virov: izvir Radešče in Tomničev studenec, poudarja Kotnikova. Da o smrdeči pokrajini v tem času niti ne govorimo.

»Nič ni narobe, da imamo kmetijstvo na Kočevskem, saj se vsi zavedamo pomembnosti hrane. A vendarle je treba tudi v primeru prašičereje ravnati odgovorno, da se ne obremenjuje okolja in ljudi. Vsebino bazenov je treba, seveda skladno z uredbami, odvažati na različne lokacije in predvsem brez prekomernih razlivanj. Zadnji primer, ki je presegal vse meje, naj bo res zadnji,« si želi tudi župan Vladimir Prebilič.

In kaj o vsem menijo v družbi Ihan? Poudarjajo, da se zavedajo in razumejo dejavnosti prašičereje, ki je za okolje obremenjujoča, vendar po 14. novembru tekoče gnojevke ne razvažajo. In je tudi letos niso!

»Načrtovali smo, da s transportnimi prikolicami do zakonsko dovoljenega roka, prvega decembra, v treh dneh z dna izpraznjene lagune odstranimo trdne organske snovi, kar pa je bilo žal narobe razumljeno, da gre za gnojevko. Zato smo z deli tudi zaključili in vključili neodvisne institucije, da pregledajo vzorce. Tudi tako želimo pomiriti lokalno skupnost, v prihodnje pa bomo še pozornejši, da bo naša prisotnost čim manj obremenjujoča in bolj transparentna,« je zapisal direktor mag. Miha Rozman.

Dejal je še, da se je družba lani skupaj s strokovnimi institucijami vključila v evropski projekt z namenom znižanja emisij v okolje; to je prenova lagune. Projekt med drugim vključuje tudi pokritje lagune, naprave za zajemanje meteorne vode in pretvorbe plina v električno energijo. Skladno s projektom za zmanjšanje obremenitev so pristopili k pripravi lagune.

Članek je bil objavljen v 49. številki Dolenjskega lista 3. decembra 2020

M. Glavonjić