DL: Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka - Prostor srečevanj vseh generacij

19.5.2021 | 11:25

V muzeju imajo na voljo kar dve harmoniki, na kateri lahko zaigra prav vsak obiskovalec, včasih pa nanjo zagode tudi vodja muzeja Ljudmila Bajc. (Foto: M. Ž.)

Mirnopeški muzej lani zaradi korone zaprt pet mesecev – Kljub temu se je v in ob njem zvrstila vrsta dogodkov – Desetletnico Slakove in Pavčkove smrti bodo obeležili v sodelovanju s Sašo Pavček in Ejti Štih – Postavitev Pavčkove stalne razstave v letu 2023

Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka je pred kratkim znova odprl svoja vrata in je odprt vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, naenkrat pa zaradi ukrepov za zajezitev epidemije sprejme le enajst obiskovalcev. Vsi pa že, kot je dejala vodja muzeja Ljudmila Bajc, nestrpno pričakujemo čas, ko bo muzejska dvorana znova lahko polna.

Čeprav je bil lani muzej zaradi korone zaprt kar pet mesecev, se je v njem zvrstilo kar nekaj dogodkov, ogledalo pa si ga je 4000 obiskovalcev, kar je precej manj kot leto prej, ko jih je prag prestopilo več kot 14.000. »Naši obiskovalci so iz vse Slovenije, večinoma organizirane skupine, predvsem društva in šolske skupine, vsi pa si poleg muzeja največkrat ogledajo tudi Pavčkov dom v Šentjuriju. Navdušeni so nad moderno razstavo, najbolj pa nad harmonika šovom, ko lahko v roke vzamejo harmoniko in nanjo zaigrajo ter celo posnamejo svoj videospot,« je orisala Bajčeva.

Muzej gosti tudi različne dogodke. Lani se je začelo z razstavo štrukljev Društva podeželskih žena Mirna Peč, kulturni praznik so obeležili člani domačega kulturnega društva, dan žena nastop godalnega kvarteta D.A.M.A., gostil je gledališčnike, občinsko slavnostno sejo in Festival vin mirnopeških vin, na obletnico Slakovega rojstnega dne je domačinka Anica Levstik predstavila obsežno knjigo Rodbina Barbo … Muzej se je lani prvič pridružil vseslovenski Poletni muzejski noči, koncert so imeli člani Društva mirnopeških harmonikarjev, v letošnji, ki bo 19. junija, pa se bosta poleg njih predstavila še Marjanca Trščinar Antić z otroško knjigo Zmajček išče prijatelje in domači Moški pevski zbor Rožmarin. »Obiskovalci lahko posedajo tudi pred muzejem, kjer smo postavili muzejsko knjigobežnico, v kateri si knjigo lahko vzamejo in jo odnesejo domov. Še lepše pa je, če kakšno prinesejo v izmenjavo,« je pridala.

V avli muzeja je tudi razstava otroške likovne ustvarjalnice Pogled v daljavo, ki je nastala na OŠ Toneta Pavčka pod vodstvom Aleše Sušnik Škedelj, letos pa jo bo zamenjala razstava ročnih del učencev, ki ustvarjajo v krožku vezenje pod mentorstvom Mojce Starešinič. Tako se v muzejsko dogajanje vključujejo tudi osnovnošolci in otroci iz Vrtca Cepetavček. »Kot odlično se je izkazalo sodelovanje z domačimi kulturnimi zanesenjaki, ki delujejo pod imenom Četrkova brenčanja. Lani so med drugim na muzejski ploščadi pripravili kar dva akustična koncerta Ansambla Saše Avsenika in kino na prostem. Za letošnji april načrtujejo koncert Mladi glasbeniki, na katerem bodo nastopili mirnopeški otroci, pripravljajo literarni večer s predstavitvijo knjige Čar vina Jožeta Rozmana, poleti znova kino na prostem in izvedbo komedije. Je pa vse odvisno od razmer,« je naštevala Bajčeva.

Že lani bi, če tega ne bi preprečila korona, v muzejskih prostorih začeli bralni klub, na katerega vabi Simona Lužar. Januarja so ga izvedli po Zoomu in bodo tako nadaljevali, dokler se ne sprostijo ukrepi. Pogovore so poimenovali »Mir na peč, beremo«, odvijajo pa se vsak prvi ali drugi torek v mesecu. Letošnji kulturni praznik so proslavili s štirinajstdnevno postavitvijo potujoče razstave EU sredstva povezujejo, ob svetovnem dnevu čebel, 20. maja, pa v muzeju načrtujejo podpis pogodbe z Igorjem Kastelicem, ki je muzeju podaril nekaj knjig in drugih predmetov očeta, poznanega čebelarja in krajevnega zgodovinarja Lojzeta Kastelica, ki bodo na ogled v Čebeljem svetu. Mirnopeški muzej se je lani povezal tudi s šentrupertsko Deželo kozolcev in skupaj so oblikovali posebno poletno ponudbo za oglede obeh.

RUMI IN KAPITAN

Letos mineva deset let od smrti obeh mirnopeških velikanov, Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Obletnico bodo obeležili v sodelovanju s pesnikovo hčerko Sašo Pavček in slikarko Ejti Štih, ki bosta predstavili pesniško zbirko Rumi in kapitan. »Pavčkova v otroški pesnitvi bralca odpelje na literarno popotovanje po razburkanih vodah poguma, srčnosti in igrivosti, s svojimi barvnimi ilustracijami pa jih spremlja Štihova, ki sicer živi in ustvarja pretežno v Boliviji, a se bo za to priložnost zadržala v Sloveniji in v muzeju razstavila originalne ilustracije. Umetnici tako tudi poustvarjata zgodbo svojih staršev, saj se bo po več kot šestdesetih letih ponovilo sodelovanje, ki sta ga s slikanico Juri Muri v Afriki spletla Sašin oče Tone Pavček in Ejtina mati Melita Vovk,« je opisala.

Muzej Slaka in Pavčka se bo prilagajal trenutnim razmeram, del načrtovanih dogodkov se bo izpeljal v vsakem primeru in si jih bo mogoče ogledati po internetu, je dodala Ljudmila Bajc.

PAVČKOVA ZBIRKA

Občina Mirna Peč z družino Pavček in Dolenjskim muzejem Novo mesto nadaljuje pripravo stalne razstave o mojstru pisane besede, ki se bo v muzeju pridružila Slakovi. Epidemiološka slika je malo otežila delo, vendar se je to nadaljevalo v skladu z začrtanimi terminskimi plani, je pojasnila Nataša Rupnik z občine Mirna Peč.

Dolenjski muzej je tako lani popisal celotno zbirko pesnika Toneta Pavčka (osebni predmeti, pesnikova knjižna zbirka, umetniška dela …) in začel raziskovanje dela in življenja pesnika. »V skladu z izdelano idejno zasnovo mora občina letos pridobiti potrebne videovsebine in nakupiti manjkajoče predmete razstave. V letu 2022 sta predvideni izdelava vsebin razstave, videovsebin in priprava grafične zasnove, v letu 2023 pa sama postavitev,« je povedala in dodala, da je pred postavitvijo razstave treba urediti tudi prostore, zato so s projektantsko hišo Bazaarhitektura že izdelali idejno zasnovo ureditve prostorov zbirke ter celotnega objekta z novimi vsebinami, v pripravi pa je tudi že projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. Celotna projektna dokumentacija naj bi bila izdelana do sredine leta, v drugi polovici leta pa naj bi objavili razpis za izbor izvajalca, ki bi prostore uredil prihodnje leto.

»Ker projekt vsebuje celostno ureditev prostorov z energetsko sanacijo objekta in postavitev stalne razstave, občina napore vlaga tudi v pridobitev dodatnih sredstev iz razpisov države ali skladov Evropske unije,« je zaključila Rupnikova.

Članek je bil objavljen v 9. številki Dolenjskega lista 4. marca 2021

Mojca Žnidaršič