DL: Ureditev Mirne Peči - Pogled študentov v mogočo prihodnost

1.5.2021 | 13:00

Študentje višjih letnikov Fakultete za arhitekturo iskali možnosti prostorskega razvoja občinskega središča – Izziv predstavljal promet in poplavno območje – Potenciali Mirne Peči v ekološkem kmetijstvu in čebelarstvu, novi hitri železnici, kontroliranju poplavnega območja in turizmu

Pomembna slika vsake lokalne skupnosti je tudi njen urejen center. »Že dolgo časa je bila želja tako občinske uprave, občinskega sveta kot tudi Mirnopečanov, da se pristopi k urejanju središča Mirne Peči. Z ureditvijo prostora pred cerkvijo in postavitvijo Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka smo postavili neke začetke urejanja, vendar to ni bilo dovolj,« je v nagovoru nastale brošure, ki je nastala po urbanistično-arhitekturni študentski delavnici v Mirni Peči, zapisal župan Andrej Kastelic.

Tako je Mirno Peč lani pod drobnogled vzelo osem študentov 4. in 5. letnika Fakultete za arhitekturo z mentorjema doc. dr. Tomažem Slakom in Lano Strle in pripravilo predloge dolgoročnega razvoja z variantami konkretnejših ureditev javnega prostora in novih vsebin alternativnih možnosti ureditve kraja in bodočih zazidav glede na vizijo dolgoročnega razvoja občine, ki dajejo možnost vsebinske razprave o razvoju osrednjega dela občine. Kot je povedala direktorica občinske uprave Sonja Klemenc Križan, so rezultate želeli predstaviti občanom, a so jim žal zagodle trenutne razmere in upajo, da bo postavitev razstave in predstavitev delavnice mogoča čimprej. »V širšem kompleksu okolice zdajšnje občinske stavbe s kulturnim domom skoraj vse do območja stavbe nekdanje osnovne šole na Trgu 8 se bo v prihodnosti v sklopu predvidenega občinskega podrobnega prostorskega načrta za center Mirne Peči predvidelo vse potrebe, ki jih potrebuje kraj, tako stanovanjske in poslovne enote kot rekreacijske površine v zaledju objektov. Le načrtno prostorsko načrtovanje z upoštevanjem vseh potreb občanov in iskanje ustreznih investitorjev bo zagotovilo, da bo center ponovno zaživel,« je izpostavila direktorica.

RAZVOJ CELOTNEGA KRAJA

Ob pristopu k raziskavi študentov Fakultete za arhitekturo se je izkazalo, da se spopadajo s kompleksnimi vprašanji razvoja celotnega kraja. »Mirna Peč v zadnjem času hitro pridobiva nove prebivalce, ki potrebujejo sodobne načine bivanja v sicer ruralnem okolju, vendar pogojene s povsem drugačnimi izhodišči in potrebami kot nekoč. Analize in obravnave ožjega trškega jedra od območja cerkve, prek osrednjega križišča v liniji, ki jo opredeljuje obcestna poteza najstarejših hiš, do zdajšnjega muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka so se tako razširile na širše območje Mirne Peči, katerim so sledili predlogi za nove zazidave in ureditve, nova prometna mreža ter iskanje novih možnosti za ureditev urbanega središča Mirne Peči,« je povedal doc. dr. Tomaž Slak.

Predvsem so ugotovili, kot je dejal Slak, da je staro jedro samo še en, nepovezan del Mirne Peči. Na območju železniške postaje oz. Gornje Mirne Peči namreč nastaja novo središče, bližje industrijski coni in avtocesti. Vas Češence, Ivanja vas in Vihre pa so deli, ki bi jih morali z novimi pozidavami in vsebinami povezati z zgodovinskim jedrom, ki ima najmočnejšo identiteto. »Zato smo predlagali shemo nove pozidave tako, da se ustvari povezan poselitveni vzorec, ki dolgoročno jedru vrača osrednjo vlogo. Poplavno območje je seveda problem, ki presega to delavnico, vseeno pa smo predlagali, da se ob ustreznih regulacijskih ukrepih v zdaj nedefiniranem območju za muzejem ob stadionu oblikuje športnorekreacijski park z bajerjem, ki bi 'ujel' poplavno vodo.«

Kot večjo težavo so zaznali tudi avtomobilski promet, ki zaseda osrednjo javno površino Mirne Peči, in križišče, ki onemogoča oblikovanje osrednjega trga, a vendar različne variante študentov kažejo, da tudi to ni tako nemogoča ovira. Študentje so tako pripravili štiri predloge ureditve središča Mirne Peči, a imajo po Slakovih besedah ista izhodišča in bi jih lahko skombinirali v eno končno rešitev. »Na splošno bi rekel, da smo v predlogih osrednjo prometnico skozi središče zožali in jo spremenili v deljeno površino z možnostjo zapiranja ob večjih dogodkih ter predvideli nova parkirišča za obiskovalce in krajane, da se v središču lahko avtomobilski promet bistveno omeji. Severno stran te ceste smo izkoristili za pozidave z novimi stanovanji za mlade družine. Gostoto novih pozidav smo zmanjševali od središča proti robovom. Na ta način ustvarjamo urbaniziranost kraja, ki je v sodobnem času pričakovana. Predlagali smo tudi nove vsebine v osrednjih javnih stavbah, ki se ohranjajo. Območje ob cerkvi se spremeni v javno površino, ki se dotika cerkve, trgovskega centra, območja nekdanje gostilne in zdajšnje občinske uprave. Rešitve nakazujejo možnosti dolgoročnega urbanega razvoja z osrednjim parkovnim in športnim območjem, ki bi lahko ponudil veliko kvaliteto za bivalno kulturo zdajšnjih in novih prebivalcev Mirne Peči,« je orisal v nekaj stavkih.

RAZVOJNI POTENCIALI

V sklopu delavnice so prepoznali tudi kar nekaj razvojnih potencialov Mirne Peči, kot najizrazitejše in pomembne pa so izpostavili štiri. Tu sta ekološko kmetijstvo in čebelarstvo, ki ju omogoča zelo dobra naravna lega in tradicija, razmišljali so tudi o prednostih, ki jih nudi železnica in bi ob rekonstrukciji v novo hitro železnico zahtevala korekcijo trase v bolj osrednji del območja Mirne Peči ter povsem posodobljene navezave trajnostne mobilnosti.

»Poplavnost in vodnatost, ki sem jo že omenil, vidimo kot potencial za oblikovanje osrednjega elementa rekreacijske in parkovne ureditve, regulacijske poteze pa kot oblikovni izziv. Na koncu seveda ostane turizem, ki Mirni Peči ob muzeju in tradicionalnem blagoslovu motoristov in motorjev ni tuj. Vseeno pa povsem manjkajo namestitvene kapacitete in ustrezne druge vsebine, ki bi obiskovalca zadržale v Mirni Peči več kot le nekaj ur,« je opisal.

SPREMEMBE OPN

Naj pridamo še to, da občina Mirna Peč trenutno pripravlja sprejetje sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta. Kot je dejala Klemenc Križanova, pričakujejo, da bodo v kratkem pridobili še dolgo čakajoče prvo mnenje Direkcije za vode, nato pa bodo lahko nadaljevali postopek in pripravo javne razgrnitve ter zaprosili nosilce urejanja prostora za podajo drugih mnenj.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 11. februarja 2021

Mojca Žnidaršič