DL: Pokojnine kmetov - Po novem izračunu bodo lahko višje

28.4.2021 | 14:50

S takimi zahtevami bi upravičeno lahko nastopili številni kmetje, ki jih je sistem v preteklosti prikrajšal za pravice pri upokojevanju, a, vsaj kot je znano, niso tako protestirali. Novi zakon naj bi neenakost glede upokojevanja odpravil za nazaj, ampak ali se to sploh da narediti? Za vse žal ne več … Paroli sta s srečanja sindikata upokojencev Slovenije v Brežicah 6. junija 2019. (Foto: M. L.)

S prvim januarjem začel veljati dopolnjeni zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki odpravlja veliki težavi kmetov ob upokojevanju – Dokup let, ki ni koristil – Dve vrsti kmetov: članstvo v zadrugi je bilo prednost – Kaj bo ZPIZ izračunal sam, ne da bi upravičenci oddali zahtevek

S prvim januarjem je začel veljati zakon o dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je državni zbor septembra lani potrdil z veliko večino. Kot navajajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), zakon prinaša za kmete koristne novosti, za katere so se v tej ustanovi trudili že vrsto let.

Zakon rešuje dve težavi kmetov ob upokojitvi. »To je vštevanje dokupljenih kmečkih let v pokojninsko dobo brez dokupa ter priznanje širšega obsega pravic kmetom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja plačevali enako visoke prispevke kot združeni kmetje, katerim je bil priznan polni obseg pravic,« pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti s pravnega sektorja KGZS.

Dokup let

Leta 1984 je, kot pojasnjujejo v KGZS, stopil v veljavo zakon, ki je naposled vsem kmetom omogočil splošno zavarovanje za starost in hkrati dal možnost, da za pretekla leta dokupijo zavarovalno dobo. Številni kmetje so se takrat zavarovali in dokupili leta zavarovanja za čas, ko so delali na kmetiji. Toda tak dokup je bil vrsto naslednjih let za kmeta, ki je dobo dokupil, nekoristen. Do leta 2013, do sprejetja takratnega novega zakona, dokupljena doba ni vplivala na višino odmere pokojnine. Ampak tako je kljub novemu zakonu v letu 2013, oziroma prav zato, veljalo tudi še po letu 2013. Dokup kmečkih let je po črki tega zakona izgubil svojo vrednost. Uzakonjeno je bilo namreč razlikovanje med pokojninsko dobo in pokojninsko dobo brez dokupa, s tem, da je le pokojninska doba brez dokupa omogočala priznanje polne pokojnine brez morebitnih odbitkov, priznanje pokojnine v zagotovljeni višini in možnost upokojitve pri nižji starosti.

Ta ukrep na področju upokojevanja je boleče udaril po podeželju. Kot pojasnjuje KGZS, mnogi kmetje od začetka leta 2013 prejemajo pokojnino, ki je lahko nižja za kar osemnajst odstotkov, kot bi bila sicer, niso upravičeni do pokojnine v zagotovljeni višini, ki trenutno znaša 555,76 evra, in se ne morejo upokojiti pri nižji starosti. Številni med njimi so ostali v zavarovanju dlje kot 40 let, tudi po tri ali štiri leta, da bi tako izničili dokupljena leta in si na ta način zagotovili vsaj odmero pokojnine brez odbitkov.

Poprava krivic

Novi zakon omogoča upokojitev s polno pokojnino po 40 letih dela pri starosti 60 let oziroma celo nižji v primeru uveljavitve znižanja starosti. (Navedeno velja le za tiste, ki so delali 40 let, saj sicer polna upokojitvena starost znaša 65 let.) V KGZS poudarjajo, da so ves čas opozarjali, da dokupa kmečkih let ne gre primerjati s preostalimi dokupi, saj da so kmetje namreč leta lahko dokupili le, če so dokazali, da so v obdobju dokupa resnično delali na kmetiji.

Novi zakon zdaj, po vsej omenjeni dosedanji uzakonjeni neenakosti, priznava, in s tem je prisluhnil tudi opozorilom KGZS, da je 40 let dela dovolj. Vsem kmetom, ki so dokupili leta po nekdanjem zakonu, to dokupljeno obdobje sedanji zakon tako priznava kot pokojninsko dobo brez dokupa, zaradi česar se bodo lahko pri starosti 60 let ali celo nižji upokojili brez morebitnih odbitkov pri pokojnini.

Če so bili večino časa zavarovani za širši obseg, imajo po sedanjem zakonu pravico do še dodatnih ugodnosti. Če njihova pokojnina za 40 let dela ne bo dosegla višine zagotovljene pokojnine, jim bodo to odmerili; trenutno znaša, kot rečeno, 555,76 evra. Vse navedeno velja za tiste, ki se bodo upokojili. Velja pa tudi za vse že upokojene kmete, ki prejemajo del pokojnine. Tem bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v šestih mesecih ponovno izračunal višino pokojnine. Do nove višine pokojnine bo posameznik upravičen od 1. januarja 2021. Glede zvišanja ponovnega izračuna pokojnine ni treba oddajati vlog, ker bo vse potrebne postopke opravil ZPIZ sam.

Sedanji zakon odpravlja desetletno neenakost kmetov pred zakonom še z nekaterimi določbami. V zvezi s tem v KGZS pojasnjujejo, da je zakon iz leta 1984 sicer omogočil vsesplošno zavarovanje kmetov, vendar na način, ki je po današnjih merilih izjemno krivičen. »Kmetom, ki niso veljali za združene kmete, je naložil dolžnost zavarovanja, pri čemer pa so le-ti lahko izbrali zavarovalno osnovo, od katere so plačevali prispevke. V tistem času so se prispevki plačevali od zavarovalnih osnov, katerih višina je bila določena v kar desetih različnih razredih. Razredi od 4. do 10. so pomenili širši obseg pravic za združene kmete. Kmetom, ki niso bili združeni v zadrugah (t. i. drugi kmetje), je zakonodaja prav tako omogočala plačevanje prispevkov od višjih osnov, ni pa jim priznala pravic za širši obseg. Tako so drugi kmetje, kljub višjim vplačilom, za to obdobje imeli priznan le ožji obseg pravic. Posledice tega so vidne še danes, npr. nimajo pravice do letnega dodatka, do dodatka za pomoč in postrežbo, do odmere pokojnine v zagotovljeni višini. Sprejeti zakon očitno krivico, ki jo je vzpostavil neki drug pravni red, v neki drugi državi, končno popravlja in obseg pravic priznava glede na višino vplačanih prispevkov. Drugim kmetom, ki so v obdobju od leta 1984 do 1992, torej v obdobju veljavnosti zakona iz leta 1984, plačevali prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od zavarovalnih osnov iz 4. do 10. razreda, se za to obdobje prizna širši obseg pravic,« pojasnjuje Urška Ahlin Ganziti. Priznanje širšega obsega pravic, se pravi pravic glede na višino vplačanih prispevkov, ne bo avtomatično, ampak bodo upravičenci morali zanj poslati zahtevek na ZPIZ.

Če bodo upravičenci vložili zahtevek v prvih šestih mesecih letošnjega leta in so upravičeni do višje pokojnine, jim bo ZPIZ novo pokojnino odmeril od 1. januarja 2021, sicer pa od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, pojasnjujejo v KGZS, kjer pozivajo »vse, ki so v bili kmečki zavarovanci in niso bili združeni v zadrugah, naj vložijo vlogo na ZPIZ«.

Članek je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista 11. februarja 2021

M. Luzar