DL: Gimnazija Črnomelj - V novo rojstvo ali v pozabo?

30.8.2020 | 16:30

Razmere na črnomaljski gimnaziji so tudi med dijaki sprožile potrebo, da o njih javno spregovorijo. (Foto: M. L.)

Pričakovali bi, da bo pobuda za ohranitev črnomaljske gimnazije razumljena kot dobronamerna. Za pobudo ni nikakršnega političnega interesa, sta razočarana nad nekaterimi odzivi povedala Dušan Plut (desno) in Stanko Štrajn na javni tribuni, ki jo je povezovala Verica Marušič. (Foto: M. L.)

Nekaj stolov na javni tribuni je ostalo praznih – pogrešali so predvsem belokranjske župane in vodstvo šole. (Foto: M. L.)

Na javni tribuni združenja za ohranitev črnomaljske gimnazije zaskrbljenost nad zmanjševanjem vpisa in prepisovanjem dijakov v Novo mesto – Koga vidijo v Vidu Kavčiču? – Branko Adlešič: Osebne zamere so glavni razlog za kritiko naše šole

Združenje za ohranitev črnomaljske gimnazije je nedavno organiziralo javno tribuno o Gimnaziji Črnomelj, pred tribuno je objavilo javni poziv Belokranjske, črnomaljske gimnazije ne damo!, ki so ga med drugimi podpisali nekdanji dijaki in dijakinje te gimnazije dr. Dušan Plut, dr. Darko Štrajn, dr. Janko Lozar Mrevlje, Maja Weiss in Stanko Štrajn, s tem da je samo belokranjskih podpisnikov skoraj 400.

»Naša velika in iskrena zaskrbljenost nad usodo Gimnazije Črnomelj je posledica dejstva, da se v zadnjem obdobju drastično, dramatično manjša število vpisanih dijakinj in dijakov. Tako je iz javno dostopnih podatkov razvidno, da po letu 2017 vpis na Gimnazijo Črnomelj upada, saj se je po letu 2017 kar prepolovil, v predvpisu za šolsko leto 2020/21 pa se je v prvi letnik prijavilo samo 14 dijakov. V zadnjih letih se je iz Gimnazije Črnomelj tudi izpisalo več dijakov in se odločilo nadaljevati srednješolsko izobraževanje v Novem mestu. V predvpisu za šolsko leto 2020/21 se za vpis v Gimnazijo Črnomelj ni prijavil niti en dijak iz Metlike, več bodočih dijakov iz Črnomlja pa se je odločilo vpisati v Gimnazijo Novo mesto in se bodo raje vsak dan vozili v Novo mesto, kot da bi obiskovali domačo gimnazijo v Črnomlju. Navedena dejstva nedvomno dokazujejo, da je nadaljnje uspešno delo Gimnazije Črnomelj resno ogroženo, zaradi česar je nujno v najkrajšem času ugotoviti razloge za nazadovanje šole,« so v združenju zapisali v javni poziv. Po njihovem je skrajni čas za skrben pregled delovanja šole in za odgovor, zakaj je šola izgubila ugled in izgublja zaupanje belokranjskih staršev in otrok. Nepristransko je treba preveriti, kaj je v Gimnaziji Črnomelj šlo tako zelo narobe, da »smo zdaj priče razgrajevanju vsega, kar so pretekle generacije gradile 75 let«, in kaj je šlo oziroma gre narobe zlasti pri vodenju in upravljanju šole ter v očitno skrhanih medsebojnih odnosih med zaposlenimi in pri odnosih šole do dijakinj in dijakov. Podpisniki so pozvali tudi vse tri belokranjske občine, tj. Črnomelj, Metlika in Semič, ter ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, naj posežejo v dogajanje v gimnaziji, nepravilnosti je treba odpraviti vsaj do začetka šolskega leta 2020/2021.

(NE)ZAUPANJE

V že tako razgretem ozračju je temperaturo dvignila omenjena javna tribuna v Kulturnem domu v Črnomlju. Kdor opozori na zmanjševanje vpisa učencev, izpade nasprotnik ravnateljice, je rekla nekdanja, zdaj razrešena predsednica sveta šole Janja Jankovič. Najpogostejši odgovor vodstva šole je, »da se ne da«. Kot je dejal predsednik sveta staršev in član sveta šole Robert Lozar, svet zavoda ne razpravlja o gimnaziji, dijaki pa šole med vrstniki ne prikazujejo v najboljši luči.

UPORNIŠTVO

V kolektivu šole je po besedah navzočih dijakov razdor, ki se je najbrž začel pred sedmimi leti, ko je prišla zdajšnja ravnateljica. »Mi občutimo razdor na svoji koži. Profesorji se trudijo z razlagami, ampak odnos v kolektivu ni spodbuden,« je menil dijak 4. letnika Sergej Drakulič. »Največja dragocenost Bele krajine je srednja šola Črnomelj. To je intelektualno središče, ampak v zadnjem času je bolj konfliktno središče. Žal bi mi bilo, če bi se vpis v gimnazijo še zmanjševal,« je rekel Aleksander Vukovič, prav tako maturant. Nad stanjem v šoli je razočarana tudi dijakinja 2. letnika, ki je na tribuni rekla, da si je vedno želela dokončati to šolo, a je po dveh mesecih spoznala, da so profesorji sprti.

Udeleženci so očitali šoli, predvsem ravnateljici, tudi to, da se šola medlo ali sploh ne odziva na nekatere vidne uspehe dijakov. Inšpekciji, ki je preverjala volitve predsednice šole v enem od razredov, naj bi posamezni zaposleni dali netočne informacije. Delovanje sveta šole naj bi spremljala odvetnika, ki naj bi ju k temu pozvalo vodstvo šole. Ravnanje dijakov, povezano s šolo, naj bi zanimalo policijo, ki naj bi se tako odzivala na informacije z vrha šole. V šoli so trenja glede primernosti nekaterih dejavnosti, npr. šolskega plesnega festivala, so zatrjevali razpravljavci. Med njimi je Boštjan Kavčič zagovarjal sina Vida, ki mu šola očita nespodobno kritiziranje profesorjev. Vidov primer odmeva očitno širše. »Njegov spis je nekoliko žaljiv, ampak ni za ukor. Sem za to, da so dijaki pogumni, da se borijo, da se ne predajo,« je na tribuni dejal Božidar Flajšman. Podobno je nastopila Maja Weiss. »V osemdesetih letih prejšnjega stoletja smo se na gimnaziji lahko upirali, pa ni bilo odvetnikov in ni bilo odpuščanja,« je rekla. K ureditvi notranjih odnosov v šoli je pozvala tudi Violeta Tomić, češ da je nedopustno, da morajo dijaki v svojih najobčutljivejših letih doživljati dogajanje na črnomaljski gimnaziji in da nimajo priložnosti zaupati profesorjem. Oglasil se je tudi profesor na gimnaziji Branko Adlešič. Danes so izrekli veliko laži, je zavrnil plaz kritik in poudaril, da ne razpravlja v imenu šole in da ne brani ravnateljice. »Osebne zamere so glavni razlog za kritiko naše šole,« je rekel.

ZAMENJAVA

Na tribuni, ki jo je povezovala Verica Marušič, so sprejeli sklepe in priporočila. V njih pozivajo vse učitelje Gimnazije Črnomelj, da »pozabijo in v dobrobit znanja željnih belokranjskih otrok presežejo vse medsebojne zamere in nakopičene spore in se v celoti posvetijo svojemu poslanstvu, to je izvajanju kakovostnega izobraževanja v prijaznem in za dijake spodbudnem okolju«. Svetu gimnazije ter odgovornim na občinskih ravneh in na državni ravni predlagajo, da po svojih pristojnostih nemudoma storijo vse za obstoj Gimnazije Črnomelj, pri čemer naj sodelujejo z dijaki in starši in tako skupno skrbno pretehtajo resnične vzroke nakopičenih problemov. »Potem pa naj v najkrajšem času sprejmejo vse potrebne organizacijske, kadrovske in promocijske ukrepe, vključno s priporočljivo možnostjo zamenjave vodstva Gimnazije Črnomelj. Vodstvo šole je namreč prvo in najbolj odgovorno za ureditev razmer, torej mora biti sposobno vzpostaviti sodelovanje, razumevanje in medsebojno toleranco med zaposlenimi učitelji v gimnaziji. Nujno in temeljno je zagotoviti boljše vodenje šole kot pogoj za nadaljevanje uspešnega dela gimnazije,« so zapisali v sklepno sporočilo javne tribune.

ZAROTA?

Kot so poudarili organizatorji, so na javni tribuni pogrešali županjo in župana belokranjskih občin ter ravnateljico Srednje šole Črnomelj, v sklopu katere deluje gimnazija. Elizabeta Prus, ravnateljica Srednje šole Črnomelj, je sicer na nedavni seji črnomaljskega občinskega sveta poročala o delu šole. Pri tem je v odzivu na razpravo sveta zanikala, da bi bil kolektiv šole sprt. Na seji so namreč nekateri trdili, da omenjena srednja šola zaradi notranjih sporov izgublja ugled in dijake. Ravnateljica je rekla, da se zaveda nizkega vpisa v gimnazijo. Toda Gimnazija Črnomelj ni edina gimnazija z nizkim vpisom, kajti zdaj se mladi bolj vpisujejo v strokovne programe. Po njenih navedbah pristojno ministrstvo ni nikoli napovedalo ukinitve črnomaljske gimnazije. »Ideja o propadu gimnazije je bila na žalost sproducirana v javnosti,« je rekla ravnateljica v odzivu na razpravo na seji občinskega sveta. O vpisih in prepisih belokranjskih dijakov v Novo mesto pa je dejala, da novomeški šolski center ponuja 36 izobraževalnih programov. Novega programa, za katerega si sicer osebno prizadeva, ministrstvo Črnomlju ne podeli, ker je Črnomelj v isti regiji kot Novo mesto.

Ob vsem, kar so tako povedali, in česar si še niso rekli, se zdi, da je v pokrajini ob Kolpi očitno izginil že skoraj ves tisti zanos, s katerim so v drugi svetovni vojni Belokranjci vstopili v svojo, na novo ustanovljeno gimnazijo Črnomelj. Ampak le kdaj od takrat do danes so v Beli krajini zdrsnili, kot to pokažejo včasih, tako nizko, da sami več ne zmorejo zlesti iz ravnanj, ki jih potiskajo samo še nižje v dojemanju sveta in predvsem v dojemanju samega sebe?

Članek je bil objavljen v 27. številki Dolenjskega lista 2. julija 2020

M. Luzar