DL: Jubilej Pihalnega orkestra Kapele - Veličastna kultura srca

30.8.2020 | 12:30

Iz vaške godbe je nastal tolikšen današnji Pihalni orkester kapele. (Foto: arhiv Pihalnega orkestra Kapele)

Ivan Urek, predsednik Pihalnega orkestra Kapele (foto: M. L.)

Sebastjan Borovšak, dirigent Pihalnega orkestra Kapele. (Foto: M. L.)

Alenka Černelič Krošelj, Ivan Urek in Sebastjan Borovšak na prireditvi 20. junija ob odprtju razstave v Posavskem muzeju Brežice (Foto: M. L.)

Zgodovina orkestra so tudi različne uniforme. (Foto: M. L.)

Slovesnost ob odprtju je potekala v znamenju letošnjih ukrepov, med katerimi je razdalja med sedeži. (Foto: M. L.)

Ob 170-letnici v Posavskem muzeju Brežice razstava Od vaške godbe do pihalnega orkestra – V nacionalnem Registru nesnovne kulturne dediščine na prvem mestu – Za 20. december napovedali koncert

Pihalni orkester Kapele praznuje 170-letnico in v čast tako dolgi zgodovini zasedbe so v Posavskem muzeju Brežice odprli razstavo z naslovom Od vaške godbe do pihalnega orkestra.

Razstavo so želeli odpreti 16. aprila, a so jo zaradi znanih razmer 20. junija in jo podaljšali v naslednje leto. Na sobotni slovesnosti, za katero so s šotorom pokrili grajsko dvorišče, je Pihalni orkester z dirigentom Sebastjanom Borovšakom nastopil s krajšim sporedom, kot bi ga izvedel v običajnih okoliščinah. Tudi obiskovalcev je bilo precej manj, kot jih po navadi pride v Posavski muzej ob razstavah ali drugih dogodkih. A kljub temu je bilo vzdušje nadvse praznično in čutiti je bilo zadoščenje: glasbeniki so bili ponosni ob visoki obletnici zasedbe, obiskovalci so bili zadovoljni, da so po večmesečnem zatišju spet lahko navzoči na javnem dogodku.

Predsednik Pihalnega orkestra Kapele Ivan Urek je povedal, da je Posavski muzej Brežice pomagal raziskati zgodovino orkestra in bil pri tem izjemno uspešen, saj je odkril nekaj novih pisnih dokumentov. Direktorica Posavskega muzeja Alenka Černelič Krošelj je zbrane seznanila s pomembnim podatkom, in sicer da so leta 2013 prav s strokovno pomočjo muzeja, še posebej etnologinje dr. Ivanke Počkar, orkester vpisali v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine, in to pod številko ena. Ponosen je tudi brežiški župan Ivan Molan, ki je v nagovoru ob odprtju razstave v soboto poudaril, da je v Sloveniji veliko godb oziroma pihalnih orkestrov, a jih je med njimi malo vpisanih v omenjeni register dediščine. Kulturno delovanje na brežiškem območju je, kot je spomnil župan, izjemno bogato. K temu je omenil le tri primere. Pihalni orkester kapele s 170-letnim delovanjem, Gasilski pihalni orkester Loče, ki tudi letos praznuje 100-letnico, in Moški pevski zbor Kapele, ki je tudi letošnji stoletnik. Brez omenjenih in vseh drugih glasbenih zasedb bi bilo življenje na brežiškem območju drugačno, bolj skromno v kulturnem pogledu, je župan, ki je tudi odprl razstavo, sporočal zbranim sicer znano resnico o teh krajih in tukajšnji (ljubiteljski) kulturi.

Razstava o Pihalnem orkestru Kapele, ki so jo odprli na Poletno muzejsko noč, predstavlja predmete, priznanja in razvoj godbe v več kot stoletju in pol. »Zaznamovala je življenja številnih Kapelcev in bila vpeta v mnoga življenja domačinov in vseh, ki so prišli v stik z njo,« so o tej godbi zapisali v Posavskem muzeju. Razstavo so pripravili že omenjena Ivanka Počkar, Ana Vlaisaljevič, Alenka Černelič Krošelj, Simona Krošelj in člani Pihalnega orkestra Kapele.

Zgodovino Pihalnega orkestra Kapele so pred leti že predstavili v zborniku Od vaške godbe do pihalnega orkestra, na kar je ob tokratni razstavi spomnil tudi Urek. Za leto nastanka kapelske godbe štejejo leto 1850. Njene začetke opisujejo tako: v Jereslavcu je bil za hlapca mladenič Ivan Požar. Občudoval je nekdanje vojaške godbenike, ki so prihajali domov, potem ko je Marija Terezija razpustila vojaške godbe. Preden je šel v vojsko, je zbral nekaj nekdanjih vojaških godbenikov, in tako se je začela bogata kapelska godbeniška zgodovina.

V novejšem času je kapelska glasbena zasedba delovala kot Gasilska godba, leta 1997 so jo preimenovali v Pihalni orkester Kapele. V desetletjih pred tem je godba rasla številčno in kakovostno, prvotno moškemu sestavu se je pridružila tudi prva ženska, kar je bilo za tisti čas menda precej nenavadno. Za dirigentom Jožetom Staničem je taktirko prevzel leta 1987 učitelj glasbene šole Krško Franci Arh, ki je potem dirigiral 27 let in je orkester popeljal na tekmovanja. Leta 1990 je predsednik orkestra postal Ivan Urek. Leta 2015 je dirigenta Arha nasledil akademsko izobražen glasbenik Sebastjan Borovšak. Orkester je na tekmovanjih osvojil številna priznanja, prejel je tudi več visokih in najvišjih priznanj mednarodnega združenja orkestrov, s tem da so šla odličja zasedbi in posameznim članom.

Kot je dejal dirigent Sebastjan Borovšak, je zelo vesel privilegija, da je član Pihalnega orkestra Kapele, ki je po njegovem »kulturni zaklad«. »Ta godba je skozi zgodovino pri ljudeh dvigovala moralo, kulturno zavest in ne nazadnje sooblikovala tudi narodno identiteto. V nekaj letih se nam je pridružilo kar nekaj mladih glasbenikov. So izjemni, ustvarjalni, ambiciozni, res je krasno delati z njimi,« je povedal dirigent. Skupaj z drugimi člani orkestra upa, da bodo lahko nastopili na slavnostnem koncertu 20. decembra v Termah Čatež. »Letošnji koncert bo nekaj posebnega. Izbral sem skladbe, ki poleg velike zasedbe pihalnega orkestra vključujejo godala. Tako da se nam bodo na odru pridružila godala, kot sta violončelo in kontrabas. Tako bomo naše občinstvo še dodatno napolnili s čustvi. Saj veste, glasba je kultura uma, predvsem pa srca,« je povedal Sebastjan Borovšak.

Članek je bil objavljen v 26. številki Dolenjskega lista 24. junija 2020

M. Luzar