DL: Krškopoljski prašič - Sledljivosti mesnin vse do krožnika

31.3.2020 | 15:10

Na novinarski konferenci so sodelovali (z leve): Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri KGZS – Zavod Novo mesto, direktor omenjenega zavoda Jože Simončič ter Milena Kovač in Špela Malovrh iz Biotehniške fakultete v Ljubljani. (Foto: M. Ž.)

Za krškopoljca dva, z evropskim denarjem podprta projekta – Prvi se nanaša na sledljivost porekla mesa od vstopa v predelovalni obrat do krožnika, z drugim bodo skušali preprečiti izgubo pomembnih lastnosti kakovosti mesa – Nosilec obeh je Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto, sodeluje še šest partnerjev

Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto se je kot nosilec s partnerji lotil dveh, z evropskim denarjem podprtih projektov, povezanih s krškopoljskim prašičem, ki je edina ohranjena slovenska avtohtona pasma prašičev. Kot je dejal mag. Andrej Kastelic, vodja rejskega programa pri omenjenem zavodu, je meso krškopoljca okusnejše, sočnejše in bolj aromatično od mesa prašičev sodobnih pasem, z omenjenima projektoma pa želijo prispevati k dolgoročnem ohranjanju pasme krškopoljca, pri čemer sta ključna njegova ekonomska zanimivost in zagotavljanje sledljivosti porekla mesa.

V prvem projektu, namenjenem ravno sledljivosti porekla, ki je vreden slabih 340 tisoč evrov in bo trajal tri leta, želijo sledljivost mesa vpeljati ne le pri živih živalih, kjer je ta že vzpostavljena, temveč tudi od zakola dalje vse do krožnika, kjer se bi lahko dogajale potvorbe. »V tem projektu bomo skušali z genetskimi metodami preverjati poreklo mesa in hkrati potrditi ali ovreči, ali nam je nekdo res postregel s krškopoljšim prašičem ali ne,« je na novinarski konferenci pojasnil Kastelic in dodal, da je metodika sicer že poznana, vendar je še niso vpeljali v rutinsko prakso, s tem večjim projektom pa bodo metodiko izpili in začeli izvajati nadzor.

V drugem pilotnem projektu, ki je vreden 75 tisoč evrov in bo trajal dve leti, pa bodo skušali krškopoljskega prašiča spremljati glede na kakovost mesa, da bi preprečili izgubo za pasmo pomembnih lastnosti, kot so sočnost, aromatičnost, mehkoba, pa tudi za prehrano človeka ugodnejše razmerje med omega-3 in omega-6-maščobnimi kislinami. Cilj projekta je spoznavanje parametrov kakovosti mesa, pripraviti nabor mogočih parametrov in vključitev najprimernejših v odbiro plemenskih živali. »Pasme ne želimo spreminjati, želimo pa preprečiti izgubo pomembnih genov, ki to kakovost omogočajo,« je poudaril Kastelic.

Projektni partnerji pri obeh so Biotehniška fakulteta Ljubljana oz. njen oddelek za zootehniko, ki je ključen partner glede stroke in raziskovanja, Društvo rejcev krškopoljskih prašičev, Društvo za ohranjanje podeželske dediščine Belčji Vrh, Gostilna Kunst, kmetije Žgajnar, Dežman, Ložar in Kamenik ter pri prvem projektu še Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije oz. Kmetijsko-gozdarski zavod Celje in pri drugem Kmetijski inštitut Slovenije.

PRIČAKOVANJA REJCEV

Martina Ivanšek, predsednica Društva rejcev krškopoljskih prašičev, je povedala, da rejci od obeh projektov pričakujejo, da bodo s tem zajezili goljufanje nekaterih drugih rejcev, ki mešajo pasme in tako niso pravi rejci krškopoljskega prašiča, tako pa skušajo za svoje prašiče dosegati višjo ceno. »Mi bi radi ohranili čisto pasmo in s tem kakovost mesa ter dvignili njegov sloves na višjo raven, da bi prišel na mize v gostilnah,« je dejala Ivanškova, ki z možem Francem na kmetiji v Zasapu pri Cerkljah ob Krki že preko 30 let redita krškopoljske prašiče.

Društvo, ki je leta 2018 pridobilo status priznane rejske organizacije za avtohtono pasmo krškopoljski prašič, šteje okoli 130 članov iz vse Slovenije. Pasma se je razvila in oblikovala na območju širše Dolenjske in južne Štajerske ter ohranila na območju Krškega polja. Do leta 2001 je njena reja po besedah Kastelica stagnirala, zaradi zaprtja zadnjega vzrejnega središča za merjasce je bila od leta 1963 omejena, med letoma 1970 in 1990 pa celo prepovedana. Od leta 2001 se reja širi po celotni Sloveniji, tako da, je dejal Kastelic, danes težko rečemo, da je težišče reje na območju Krškega polja.

Z rejo krškopoljskega prašiča se ukvarja 154 kmetij, od tega je 40 vzrejnih središč, med njimi so tudi Ivanškovi, 114 pa je kmetih v kontroli. Da gre za krškopoljskega prašiča, dokazuje individualna ušesna številka in le pravilno označeni črnopasasti prašiči so krškopoljci. Vse kmetije skupaj imajo okoli 500 plemenskih svinj in 80 merjascev, skupno število rejenih prašičev na leto pa je 6000, kar je dobra osnova za ponudbo tudi gostilnam, predvsem v obdobju, ko bo Slovenija gastronomska regija Evrope.

Članek je bil objavljen v 4. številki Dolenjskega lista 23. januarja 2020

M. Žnidaršič