DL: Romi si lahko sami najdejo delo

26.12.2017 | 11:30

Simbolna slika (foto: arhiv DL)

V Turističnem kompleksu Jezero je potekala konferenca na temo Zelena delovna mesta za Rome. Konferenco je organizirala Zveza za razvoj romske manjšine Preporod v sodelovanju z Uradom za narodnosti RS in Ljudsko univerzo (LU) Kočevje, njen namen pa je bil s predstavitvijo primerov dobrih praks Romom in širši lokalni skupnosti predstaviti, da si lahko Romi sami najdejo delo.

Udeležence konference, med katerimi so bili le maloštevilni predstavniki Romov, kar je generalni sekretar Zveze Preporod Rok Petje po zaključku konference označil za odraz trenutnega stanja v Kočevju na področju romske problematike, so uvodoma pozdravili predsednik romske Zveze Preporod Darko Rudaš, mag. Stanko Baluh iz urada za narodnosti in direktorica LU Kočevje Maja Rupnik.

Na konferenci so predstavili možnosti zaposlovanja Romov do leta 2021 in primere dobrih praks zaposlovanja po Sloveniji, Maja Rupnik pa je predstavila tudi nov projekt LU Kočevje in aktivnosti v okvir u vzpostavitve večnamenskega romskega centra v Kočevju, kjer bodo od oktobra 2017 do septembra 2021 intenzivno potekale aktivnosti za kočevske Rome z namenom krepitve socialno-ekonomskega položaja pripadnikov romske skupnosti. Aktivnosti bodo, kot je povedala, usmerjene v pridobivanje novih znanj in kompetenc za dvig kakovosti življenja Romov, v spodbujanje in krepitev njihove integracije v širšo skupnost in vzpostavljanje zaupanja in sodelovanja z večinskim prebivalstvom.

Kot je povedal Rok Petje, ki je predstavil program zelenih delovnih mest za romsko manjšino, gre za program, ki so ga pripravili za celotno Slovenijo, z njim pa ustvarjajo delovna mesta za Rome oz. si Romi sami ustvarjajo delo, ne pa da, kot je dejal, čakajo, da jih zaposlijo podjetja, saj ta Rome diskriminirajo. »Ne gre za projekte, s katerimi bi kandidirali za evropska sredstva, ampak za tržno usmerjene programe. Želimo, da se prihodki ustvarjajo na trgu, s prodajo produkta,« je dejal in dodal, da program temelji na sanaciji divjih odlagališč, pridelavi in predelavi miskantusa, vzpostavitvi vrtov ter delovanju na področju turizma. Ključni cilj, ki ga želijo doseči skozi programe zelenih delovnih mest, je reintegracija socialno izključenih Romov v polje plačanega dela oz. širšo družbo ali, kot je dejal: »Ustvariti je treba romske podjetnike, romske delavce, ki se bodo vključevali v gospodarstvo večine ter si tudi sami zagotavljali možnosti za dostojno življenje.«

V zadnjem letu so ustvarili, kot je povedal, več primerov dobrih praks v različnih romskih naseljih po Sloveniji. Tako so v Murski Soboti sanirali prvo divje odlagališče in zasadili prvi trajni nasad rastline miskantus, ki predstavlja, kot je dejal, izredno priložnost za zaposlovanje pripadnikov romske skupnosti, v Trebnjem so vzpostavili romske vrtove, ki so jih dobile v uporabo romske družine na nekdaj degradiranem območju, začeli pa so tudi že, kot je povedal, izdelavo turističnih spominkov. Sanacijo degradiranih območij in zasaditev miskantusa kot priložnost za zaposlovanje je predstavil Josip Fabijanč iz socialnega podjetja Avtarkija, vzpostavitev vrtov v romskih naseljih župan občine Trebnje Alojz Kastelic, kot primer dobre prakse pa so predstavili tudi proizvodnjo punčke Ane in drugih turističnih spominkov ter delovanje na področju turizma, kot je primer romsko naselje Pušča pri Murski Soboti, kamor bo, kot je povedal Petje, v začetku prihodnjega leta prišla na ogled prva skupina turistov.

Članek je bil objavljen v 41. številki Dolenjskega lista 12. oktobra 2017

M. Leskovšek-Svete